spet (901-1.000)

kakor deček, ki je bil Milko nekoč, ki je Milko	spet	in je bolj Milko v tem hipu kakor ta, ki ni	A
Ta bi skoraj lahko bila. Pa	spet	ne docela, zakaj tukaj ni Krna s svojimi slepečimi	A
vzvalovane travnate vložke, ki jih na spodnjem koncu	spet	zadržuje temna gozdnata gmota.Samó tega ne vem	A
potrebi po hitrem in nemirnem popotovanju hkrati	spet	čutim prisrčni dih domotožja po mirni, neomejeni	A
nekoč imeli toliko časa na razpolago, da bomo	spet	napolnili svoj izpraznjeni panj. Bedasto je	A
prožen, kakor bi bil, ko bi bilo moje obuvalo	spet	platneno in bi še imelo podplate iz debelega	A
/\ .. stran 12 . \/ ske pravice, vendar je	spet	tudi res, da bomo morali prej ali slej dobiti	A
Da, po slovensko. To pomeni, je	spet	rekel, da razumeš Čeha, Poljaka in Rusa?In čeprav	A
stopinj, da bi me s svojo polovično vodoravnostjo	spet	in spet opozarjal nase.Seveda mi je od kraja	A
bi me s svojo polovično vodoravnostjo spet in	spet	opozarjal nase.Seveda mi je od kraja nagajal	A
samostojno, od mene ločeno bitje. Kasneje, ko sem	spet	zaživel v vsakdanjem svetu, me je kljukasti	A
obvaroval planinca pred neskončno praznino niča.	Spet	stopnišče.Tukaj nekako je bila baraka št. 6	A
dolgim rezancem . /\ .. stran 29 . \/ na mizi, pa	spet	k meni, kakor da dvomijo, če bom verjel novim	A
daleč proč od pogubljenega stopnišča. In ko sva	spet	sedela eden ob drugem, se nisva menila o Trstu	A
komisa, ki so zdaj krenili v najino smer, zdaj se	spet	oddaljili.Morebiti pa je tudi v tistem trenutku	A
tudi ga ne pomilujem zavoljo udarcev, ampak sem	spet	ves sredi negibne tišine, ki je v takem primeru	A
ga z mislijo spremili tudi v te celice, a nam	spet	niso bili niti lakota niti udarci tisti poglavitni	A
tiščijo brado na prekrižane roke. Pa hitro jih	spet	spustijo in polagajo dlani na trebuh, na prsi	A
spustijo in polagajo dlani na trebuh, na prsi in	spet	na trebuh.Nekdo je počenil in si objel kolena	A
na plano, in tudi napadalni kriki tempo tempo	spet	režejo noč.Takó ob vratih roka pograbi hlače	A
/\ .. stran 42 . \/ izgubljene hlače in jih	spet	vtika pod pazduho.Krik blokaša se zdaj oglaša	A
cesto ali gradijo novo stavbo; a ta privid je	spet	rodila poletna svetloba.Ko sem bil pred dvema	A
prepojilo s svojim gnilim sokom. Kamenčki	spet	rožljajo, ko se odpravim na gozdnato stran,	A
cementu in hlipajo v vroče curke. Hkrati si	spet	mislim, da se takrat nisem zavedal, s čim je	A
tehnično natančnost izvedbe. Vsekakor je s kavlji	spet	kakor poprej s pečjo; ukrivljeno črno železo	A
odprtine, ki pelje v naslednji prostor, je že	spet	ob meni s svojo razlago.Tukaj, kakor vidite	A
plina in so zavoljo tega nekateri manj, drugi	spet	dalj časa umirali. Na prostem sem.	A
Na prostem sem. In priznam, da se rajši	spet	ustavim pred pečjo kakor ob mizi iz porumenelih	A
gumijaste rokavice, ki si jih bo kultivirana roka	spet	začela natikati.Peč je kljub vsej svoji grobosti	A
našega uboštva, če bi . /\ .. stran 55 . \/ hotel	spet	postati vreden njegovega tovarištva.Tedaj bi	A
oddaja tlom svojo zadnjo, revno nežnost. So pa	spet	trenutki, ko nad ležečimi kraki nevidno gospodari	A
moraš, čeprav v kratkih in odsekanih presledkih,	spet	vdihavati.Zato je spet najboljše, če odpraviš	A
odsekanih presledkih, spet vdihavati. Zato je	spet	najboljše, če odpraviš sleherno misel, pljuča	A
ne more spomniti, ne kdaj ne zakaj ga je Leif	spet	priklical v svetlobo, a smehljal se je vendarle	A
sèm, na ta pašten s pečjo. Takrat je številka	spet	našla ime in priimek na koščku lepenke v pisarni	A
ženo in pravi, da bo vse splahnelo, potem pa	spet	pokriva nabuhlo telo, medtem ko mu v očeh plapola	A
pogleda in reče: Ves čas jih nosijo, a hkrati	spet	pravi, da bi zagotovo ozdravel, če bi se napil	A
da bi prišel v noči k njemu, a verjetno bi	spet	našel dvoje nasmejanih oči, ki so me čakale	A
mislil sem si, kakó bomo potem vse takšne Tomaže	spet	raztovorili pred višjimi minareti novega verstva	A
A na Tomaža se nisem mogel znesti; zato sem	spet	molčal.Videl sem ga, kakó je že ves sredi istrskih	A
da ne bi prišli v krematorijski svet, se je	spet	razživel. Mlel je z rokama kakor dobrosrčen	A
nekaj časa mirne in potolažene, a da je kmalu	spet	pomežiknil in to z desnim očesom in z glavo	A
Četrt metra široke gnile ustnice. In	spet	šara.Spet cokle.	A
In spet šara.	Spet	cokle.Spet kupi vlažne, zaprašene, onesnažene	A
Spet cokle.	Spet	kupi vlažne, zaprašene, onesnažene kože zeber	A
ozki soteski med dvema barakama pa je bilo vse	spet	tiho in v redu.Zdravnik z naočniki in z gumijastimi	A
je nabuhel in bel. Dein Kamerad Jugoslav, je	spet	rekel norveški bolničar, a opazoval sem deske	A
razvalin. Pa tudi posel je zahteval, da se	spet	začnem spuščati k baraki, zato sem se streznil	A
lupinar se je razkoračen priklenil nanjo. In	spet	je celo večnost počival, medtem ko je nad njim	A
klepetavcu onečastil mater. Takó je stražar	spet	znižal šipo tam zgoraj vrh stolpa in bil dobre	A
naglas mojega stavka premalo oster, kar je bila	spet	slabost, ki je skazila maščevanje.Ne vem.	A
vseh svojih vijakih, ki ritmično stokajo. In	spet	sem skušal združiti svoje misli ob gozdu, ki	A
zaječala, kakor da so obvisela na vzmeti, in se	spet	spojila z brnenjem motorja.A preden so se spet	A
spet spojila z brnenjem motorja. A preden so se	spet	oglasila, sem z mislijo znova zbežal v noč,	A
kopo, ki je v Dori gorela vrh griča. Takó sem	spet	pomislil na malega Čeha.Gotovo je trideset teles	A
ki je imela za kupolo krvavo nebo, ko pa je	spet	blisknila proga svetlobe, je bilo videti, kakó	A
zaletavajo od tovornjaka do vlaka in od vlaka	spet	do tovornjaka.Ni lahko ostati skupaj, če se	A
čez trenutek, ko se je napad prenesel drugam,	spet	izstopili in šli v voz, kjer so bili že drugi	A
\/ Konec noči je pomenil samó, da se bomo	spet	videli, sonce, ki se je zjutraj prikazalo, je	A
potoval najpoprej v eno smer, potem dolgo stal, pa	spet	krenil v drugo smer; potem spet pol dneva stal	A
dolgo stal, pa spet krenil v drugo smer; potem	spet	pol dneva stal in čakal.Takó sredi tistih travnikov	A
tolažba v tem, da sta prosta narava in sonce	spet	sama in brez mej.To spremembo je gotovo čutil	A
ga samó po tej polovici, sem si rekel, ko sem	spet	legel in se zavil v koc, ker me je zeblo in	A
ki je stopal za skromnim sprevodom, potem sem	spet	legel in se pokril čez glavo.Saj, oster je bil	A
misliti na to, da me zebe in da se mi bo najbrž	spet	ulila kri. Seveda sem, čeprav sem bil pokrit	A
sledil šumotu pod vozom, kjer se je gola glava	spet	drgnila ob leseno dno.Vendar se je čas počasi	A
posebno pa še zato ne, ker so bile straže zdaj	spet	vpijoči zakonodavci strahu in so morala naša	A
dotipale kopnine. In hrupno je bilo tekanje po	spet	najdenih stopniščih, prerivajoče se, grabežljivo	A
ki jo je bil dopolnil celotedenski post. In	spet	smo bili prav bolničarji tisti, ki smo imeli	A
predvsem in samó oaze miru; zakaj drugače je	spet	gospodovala dialektika potreb in praznih rok	A
udaril ob dvoriščna tla. Potem je mladi sprožil	spet	in počasi potegnil zapirač, ga počasi vzdignil	A
desno nogo. Mladi se je režal poskakovanju in je	spet	brez naglice pritiskal na zapirač; a tedaj ni	A
nezavedno, samó telesno, samó celično jezo, sem	spet	videl njegov sprašujoči in dobri smehljaj v	A
ki se je porajal v skromnih, otroških očeh; a	spet	se je trepljal po brezoblični grbi in jo hkrati	A
telesom na les vojaške kašče, a ko sem odšel	spet	dol in začel deliti velike sulfamide, je pred	A
stran 115 . \/ Takó se počasi zamišljeno	spet	vzpnem na pašten in se znajdem v gruči, ki tiho	A
sovražniku v roke in prišle v te celice, se v meni	spet	zbudi zapleteni občutek, ki me je obsedel takrat	A
sam ob zunanji stranici dolge barake in sem	spet	kakor tisto noč nemočen in vročičen.Takó je	A
odpeljal na konec paštna. Neučakan je, da bi jo	spet	poljubil, čeprav jo je najbrž pravkar nekje	A
kraju, kjer se nasip spušča k bodeči žici, jo bo	spet	objel, morebiti jo že objema prav ta trenutek	A
s katerimi človek napolni svojo samoto. In	spet	eden, ki je kljub bližajočemu se koncu vedel	A
roko nagonsko iskal čepico. Takó se je Vaska	spet	jezil, ker se telo ni zavedalo, da je vseeno	A
jih posadila kar na zaboje, medtem ko je Vaska	spet	zmerjal šoferju njegovo carsko mater, ker je	A
od mene. Čez dan bo izdihnil, sem pomislil in	spet	požrl toplo tekočino.Naenkrat pa je bil požirek	A
Šel sem k oknu in se vrnil. Pa šel	spet	k oknu.A bodeča žica pred oknom ni bila splet	A
izgubljeni vir življenja. Najbrž sem takrat	spet	trznil z glavo.Ne vem.	A
morebiti sem se vrnil predvsem zato, ker sem	spet	pogoltnil slino, ki je bila samó slina.Vsekakor	A
s tem se je začenjal znani red in bo mogoče	spet	vse prav.Obenem sem odganjal vse misli in občutke	A
dvajset minut in se je konvoj ustavil in so ga	spet	obkolili kriki in biči svetlobe. Švrkali so	A
njihova napetost sunkovito sprožila. A že je bila	spet	tišina povsod, tudi v vozičku, v katerem je	A
kelihih, sem stegnil roko v noč, a sem jo hitro	spet	skrčil, ker je zagrabila zanjo praznina ledene	A
zanjo praznina ledene neskončnosti. Tedaj sem se	spet	stisnil v nedrje dobre kovine in gorkota železnega	A
izgubljenostjo. No saj, a naslednjega dne se je	spet	nadaljevala vsakdanjost sredi dvonadstropnih	A
Nič nismo jedli, nič pili, zjutraj smo potem	spet	tekli.Še v temi smo morali iz hleva, tiste,	A
odejo, če ne, bi bil gotovo zmrznil. In zmeraj	spet	je pripovedoval o mrazu, na lakoto se skoraj	A
lepo urezane kakor igralkine. Saj, s silo sem	spet	pretrgal podobe, ki so se mi sproti nizale,	A
razgibalo. S privzdignjenim, domišljavim glasom je	spet	povedal o visoki vročini zjutraj in o njenem	A
je potipal s stetoskopom tu in tam, a že je	spet	donel njegov glas: Klar!Es ist vollständig	A
selbverständlich klar! Darko se je tačas	spet	skobacal na svoje ležišče, stabsarzt pa je rekel	A
bolničar. O, seveda bi mi v svetu dokončne negacije	spet	usahnila sleherna misel na prihodnost, a potreba	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani