prijetno (701-800)

na jasnem obnebju in sonce je imelo še prav	prijetno	in občutno moč.Dasi je bilo obilo viteštva v	A
pa spi in težki ključ mu tiči pod blazino in	prijetno	se mu sanja o malvazijskem vinu in drugih dobrinah	A
pa je obsedel na konju, voščil svojemu stricu	prijetno	zabavo, potem pa se obrnil k deželnemu glavarju	A
dolgi junak Simonović, »da je tu pri vas tako	prijetno!	Leži jih nekaj Kranjcev v Karlovcu, a povem vam	A
grobu, nego na sončnati zemlji, kjer je tako	prijetno	živeti radi trte, ki nam vince rodi.Vino je	A
Nekdaj,« oglasi se zopet Bogomir, »bilo je bolj	prijetno	na svetu.Ali ne čutite, stric Ernest, ali ne	A
uvrstil, da bi vam, knez in škof milostivi,	prijetno	donele in vam ne utrudile visokega duha!Dana	A
Drugo za drugim! To bo še	prijetno	danes!« Tedaj se je hotel skazati tudi naš vitez	A
reče Krušič, »le po njem, Malec!« »Danes bo še	prijetno	tu!« zamrmra grof Welser. »Potrpite, prijatelji	A
kaj takega še nisem nikdar opazil na tebi!« »	Prijetno	je danes!Le dalje, Malec!« oglasi se Welser	A
pustil zeleni travnik, da ga je ata moj kosil,	prijetno	in polagoma!« »Kaj vraga!« ječi Krušič in oči	A
o zimskem mrazu in o tem, kako bi življenje	prijetno	bilo, da ni te grde, nesrečne zime.Povpraševala	A
zimo na vrat, in ž njo je vzel vrag vse tisto	prijetno	pozimsko življenje, brez skrbi in polno pijače	A
dne sem se zavedel. Bil sem v gorenji hiši in	prijetno	sem ležal v materini postelji.V sebi nisem čutil	A
potem pa mu je milostno dovoljeno, da si napravi	prijetno	gnezdo v tem lepem stanovanju, kakor ga žene	A
torej pred njim in sicer na mestu, od koder se	prijetno	gleda na visoške naprave.Prav živo se še spominjam	A
si je že mel roke, ker mu je iz loncev prav	prijetno	dišalo. Pri družbi je bila še druga starka,	A
rekel: »Wohlgemeuet, pri vas je vsak večer manj	prijetno!	« In zlatar je ošabno dostavil: »Ni treba, da	A
ter z lačnimi pogledi stregla po mesu, ki je	prijetno	vreščalo nad plamenom.Tudi drugega gledajočega	A
ali kaj druge tekočine, ki v mokrem jutru tako	prijetno	ogreje prazen želodec, ni odšla njega vestni	A
pogorju. N a tem mestu se bo tedaj počivalo prav	prijetno.	Na tla s košem, Miha!«	A
sredi pripravi ležišče, tako da je ležečega	prijetno	grelo od leve in desne strani.Miha je kuril	A
brčice bogve s kakšnim mazilom počrnil, da so	prijetno	kontrastirale z rumenimi kodri okrog zdravega	A
polno račjega perja in po zabeli je dišalo prav	prijetno.	Mimo mene je prišla stara dekla in se mi zasmejala	A
Mimičinim silovitim izbruhom me je v bližini srca	prijetno	vznemirjajoče zaskelelo.Še kakšno uro, morda	A
smo vznemirljivo zadrgetali, okoli src nas je	prijetno	zaščemelo, v utrujene možgane se je naselil	A
zajemala, konji so veselo prhali vanj. »Prav	prijetno	pot bomo imeli,« je že čisto dobrovoljni pater	A
ranjencem je odleglo, Rodanina zdravila so jim	prijetno	hladila zle rane. Majnhalm je sedel ob Henrikovem	A
ki jih je dal čolnarski ceh in praznično in	prijetno	opremil za gospodo, da bi prav iz bližine opazovala	A
se mi je zglasil na gradu!« To ga je prav	prijetno	dregnilo in mu nekoliko odrinilo skrb in nejevoljo	A
Poberetovo hčer. »Ha,« se je tiho menil s	prijetno	mislijo, »če Poberè ne bo trmoglavil in pater	A
prileti.« »O, življenje menihu tudi sicer ni kaj	prijetno.	Menih moli podnevi in ponoči, se posti in pokori	A
pa bo.« Spravili so ga na voz in pognali v	prijetno	jutro. Spotoma je potlej dosti premišljal	A
teklo skozi velika okna in polnilo belo sobo s	prijetno	toplino.Mesto je šumelo, tvorniške sirene so	A
sklanjali k njenemu zdravemu licu in so jo omamno in	prijetno	ščegetali v drobno in zvedavo ušesce.O, močno	A
Liza je tisto dopoldne bila v hlevu in molzla.	Prijetno	ji je bilo čepeti v somraku in z glavo ob kravjem	A
misel, ki se ji je ponujala bolj in bolj, jo je	prijetno	skrbela: »Ali bi res bilo mogoče?« »Ni napačna	A
Potrpita še kako uro, potrpita. Pa saj vem,	prijetno	vama pri meni ni.Še gostiti vaju ne morem, kakor	A
še bolj. Obiskovali so ga vendar vsi radi;	prijetno	je bilo pri njem.Tudi danes so prihajali.	A
spomnila ukročenega medveda, ki ga je grad imel za	prijetno	spremembo v domačih zabavah.»Privedite ga!«	A
Medica se ga je prijemala. Mehčala se je v	prijetno	pijanost velike zgovornosti, nežnosti in neke	A
In dosti jih je bilo. Kaj	prijetno	bi bilo živeti med njimi. Na produ je spet spregovor	A
pogledoval kakor prej na kolišču, ne bo prav nič	prijetno.	«Le zakaj se ga boji, ko je vendar proti njej	A
Pa vendar. Prav nič	prijetno	ni na mostišču, če so vsi bojevniki zdoma.	A
Naselje na trdini! Kako vse drugače	prijetno	je prebivati na koliščih, kjer voda sprejema	A
Rubens, rumene lase, ki se vrhu lepega čela	prijetno	krivé kakor majhni valovi na stoječi vodi, pravilen	A
in visoke vrhove zibala, zdela se mu je kakor	prijetno	hladeči piš, grom ni še nikdar mogočneje bobnel	A
ostreje stegne usoda svojo okorno roko in razdene	prijetno	soglasje.Davno je, kar je njena roka zadela	A
da bi podobne imel. Če je bilo Leonu posebno	prijetno	ali ne, da ga ta novi sosed ravno to jutro	A
se naše družbe. Tudi meni bi bilo prav zelo	prijetno,	če izvolite kar k meni na voz prisesti, in peljeva	A
zdravnika Venclja in to mu je naklonilo prvič	prijetno	druščino za potovanje, drugič pa si je prihranil	A
kakor s starim znancem prosto in domače. Ob to	prijetno	druščino pripravi Kvasa človek, ki mu je bil	A
iz vode stoječe zgornje dele mladih teles;	prijetno	jim je bilo v vodi, da niso znale, kaj bi počele	A
vedno opleta v njeni glavi, pa da nisem posebno	prijetno	sprejet. Ha, ha, ha!	A
domovja, ki si je s svojim gladkim jezikom in	prijetno	tovarišijo povsod vedel prijateljev in gostoljubnih	A
njegove prednosti s tvojimi napakami, njegovo	prijetno	gibčnost s tvojo nerodnostjo, njegovo lepoto	A
in glasna. »Tedaj meniš, da se jim posebno	prijetno	delo zdi tebe karati, ti ubožica?« »No!	A
ter odganjalka dolgega časa. Gorka peč mu je	prijetno	grela hrbet, ocopatane noge pa je bil starec	A
ste kmete obešali in v Savo podili. Kajne,	prijetno	je bilo gledati, kako so poginili eden za drugim	A
porcija, lepo opečena, rumena; in duh udarja	prijetno	v nos in golt.To je »stotniku« pogodu!	A
Gorskim vred in igral ž njimi makao. »	Prijetno	je bilo!« dejal je sodnik in zavil se, tesno	A
prodreti v dvorano. A tu med vrati je bilo tudi	prijetno.	Kajti tobak kaditi je bilo v dvorani strogo prepoveda	A
čudnim, visokim, ne . / . / stran 28 . / ravno	prijetno	donečim glasom.»Kaj hočeš, da se bom paril in	A
bi dvignil glavo. . / . / stran 82 . / »Ah,	prijetno	je tam; družba je jako ljubezniva in meni simpatična	A
oborožen je stal dolgo časa v risu in nič prav	prijetno	mu ni bilo pri srcu.Bil je sicer pogumen mož	A
stati ‒ kdo ve, kaj pride ‒ to ni bilo prav nič	prijetno.	Slišal je od daleč uro bíti, pol devetih je udarila	A
travnike pod grobeljskim trgom. »Lepo je bilo;	prijetno,	brez prepira - kakor ga imamo vedno!« dejal	A
vile Borghese?« Slikarja je nenavadno srečanje	prijetno	iznenadilo. Deklica imela je komaj šestnajst	A
krog kombinacijam; srečanje je bilo nenavadno,	prijetno	in je imelo nekaj romantične bar ve, četudi	A
poplavil je bil cestni prah in jutro je bilo	prijetno	hladno.Po beli, ravni cesti je dirjal voz naprej	A
klopca, delo starega Tineta, počivalo se je tako	prijetno.	Tudi danes je sedla tamkaj.	A
strani razborškega grada je sijalo gorko sonce v	prijetno	sobico skozi veliko odprto okno, kjer je sedel	A
je bilo zapisano, da bode stricu Matiju prav	prijetno,	ako hoče stričnik Miha ‒ ali kakor mu tu pravimo	A
želi gospod še drugega razvedrila. Samorad se	prijetno	iznenadi, da je slovenščina pridrla celo v Monako	A
predočeval rimsko mesto. To bi ti bilo manj	prijetno.	Mene Pariz tako ne zanimlje; saj poznam to selišče	A
z otoka Krka, kupil je tam majhno posestvo s	prijetno	gosposko hišo tik morja.Milo se spominjam slikoviteg	A
sredine mesta, opasno hoditi ponoči; da ima pa on	prijetno	sobico, kjer si Samorad lahko brez skrbi odpočije	A
Zdajci začuti, da je prenovljen človek. Kako	prijetno	je to telo!Kako lahko se giblje, bistro vidi	A
svetilka siplje dnevnosvetle, vijolnate žarke in	prijetno	toploto po vsem prostoru, vzduh je čist in brez	A
strašljivcev, ki se odtezajo narodnemu delu, ker ni	prijetno!	Vsi ti sovražni pojavi, ki se porajajo in goje	A
izprosim ognja za prvo jutranjo smotko, ki naj mi	prijetno	diši, dalje hodečemu po položni stezi med grmi	A
zahodu. Med nizkimi grmi se je hodilo prav	prijetno,	rekel bi, valovito, ker enemu sem se umaknil	A
glavi. Kratko je poslednje plezanje, samo to ni	prijetno,	da tista strma stena ali človek, plezajoč na	A
na pusto Velo polje, ako že zdaj zaključimo	prijetno	napivanje. Tajno bojazen mi je odvzel Mlekojed	A
tri dni pred napovedanim rokom. Ni bil ravno	prijetno	presenečen, ko je zvedel, da gospodična, nikar	A
/ stran 218 . / ljive glave. To bi se zdaj	prijetno	hodilo proti Velemu polju! Gospoda iz Primorja	A
»Na Celovec pelje,« je pomislil Lovrač in	prijetno	mu je bilo ob spominu na tisto brezskrbno mestno	A
ki ga je Lovrè brcnil v dolino. Iz brazd je	prijetno	dišalo po vlažni zemlji in vonj je privabil	A
macafurasta!« je ugovarjal Lovrač, bilo mu je pa kar	prijetno	in v srcu se mu je že vžgal sklep: »Pred svetom	A
tebe rada in ima rada grunt.« In bilo mu je	prijetno	v duši in grunt mu je bil spet dražji. »Premlada	A
zamomljala, vendar se je muzala, kot bi ji bilo	prijetno,	če ji Macafur kaj več pove. »Veš, mlad sicer	A
vseh težkih misli in živela samo v tem, kako bo	prijetno	življenje z Matevžem, kako se bosta vozila,	A
Nikoli! Saj bova	prijetno	živela, ne bo nama sile.Če nama gori ne bo všeč	A
bog vé kako nerodno, pri srcu pa mu je bilo	prijetno.	Kadar je plačeval, je mogočno odpiral svojo harmoniko	A
ni poznala ne v očeh ne na obrazu. Joj, tako	prijetno	je bilo tam, prav res!Nič ni zameril domačinom	A
našel primerne besede. Bogataj je opazil in	prijetno	mu je bilo.»Ne misli, da se mi boš izmuznil	A
Sren še ni držal. Pot je ni utrujala, kar	prijetno	ji je bilo, da je mogla iz tesne hiše.Sproščeno	A
»Bomo pa v bajto šli, saj je bilo tam bolj	prijetno,	« je nenadoma razsodila Agata in čudno lahko	A
jima je zatrjeval in udarjal po stenah, ki so	prijetno	odmevale. »Zid kar poje!« je razlagal in se	A
smrekov gozd. Vroče je že bilo in senca je kar	prijetno	dela. Ob cesti so se vrstila starinska znamenja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani