Govoril je mehko in sladkobno ter se zdaj pa zdaj objestno zakrohotal, da se je čudno razlegalo po praznih prostorih. »Taka hiša dá misliti!« jima je zatrjeval in udarjal po stenah, ki so prijetno odmevale.
»Zid kar poje!« je razlagal in se jima nasmehnil, češ vajina bajta ima puhle stene.