Tako oborožen je stal dolgo časa v risu in nič prav prijetno mu ni bilo pri srcu. Bil je sicer pogumen mož, a tako v risu stati ‒ kdo ve, kaj pride ‒ to ni bilo prav nič prijetno. Slišal je od daleč uro bíti, pol devetih je udarila, in neskončno dolgo se mu je zdelo še do devetih, ko se je imel pričeti pravi čas.