nova beseda iz Slovenije

Janez Mencinger: Abadon, poved v sobesedilu:

Hudo peče gotovo tudi tebe, da nas porogljivo prezirajo, ker si v desetletjih nismo nabrali toliko idealnega bogastva kakor drugi v stoletjih; da nas zaničljivo potiskajo na stran, ker smo mladi in majhni; da nam odrekajo marsikaj, kar je drugim svobodno; da je marsikdo čutil pristranost, kjer je pričakoval enakopravja; da nekaterniki smatrajo tvojo slovensko zavest za greh, ki se ne odveže ne na tem ne na onem svetu; da se ponekod togote zaradi čaščenja naših svetih blagovestnikov, ki sta nam, oznanjujé sveto vero, utemeljila tudi slovstvo; in da razni skriti in očiti klevetniki umetno skušajo gojiti nezaupnost državne oblasti proti zvestim narodom; in morebiti si že z marsikaterim rojakom vred, ki je bridko trpel posledice svoje slovenske zavesti, vzdihnil: 𠆮xoriare aliquis nostris ex ossibus ultor.’ Vendar, ne boj se vsega tega in ne posnemaj strašljivcev, ki se odtezajo narodnemu delu, ker ni prijetno! Vsi ti sovražni pojavi, ki se porajajo in goje proti nam, vsi so prirodni in se ponavljajo vselej, kadar k obedni mizi, kjer sede trije, prisede četrti, ki zahteva svojega pravičnega deleža in se ne da odpraviti z ostanki, namenjenimi prosjakom.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA