Je mlada, ampak brez vsega; dekla je in ti bo za odrešenje do smrti vdana in hvaležna.« »Kaj boš čenčal, čenča macafurasta!« je ugovarjal Lovrač, bilo mu je pa kar prijetno in v srcu se mu je že vžgal sklep: »Pred svetom bom pokazal in vzel siroto, ki mi ne bo mogla očitati grunta. Kar bo imela, bo moje, povsod bom lahko rekel: kar ima, sem ji jaz dal.«