Šofer Blisk je pihnil v rjasto trobljo, odprl težka, škripajoča vrata, in že smo se gnetli mimo zaspanega sprevodnika. Kljub Mimičinim silovitim izbruhom me je v bližini srca prijetno vznemirjajoče zaskelelo. Še kakšno uro, morda dve, pa bom srečal svojega starega očeta.