Nade mrtve, vene venec, ž njim jaz venem in bledim; daleč moj je zaročenec, jaz odpravljam se za njim. Kaj vam pravim, mati moja, ne jokajte za menoj: saj v deželo grem pokoja, kliče ženin me s seboj. Z vencem mi ovijte glavo, z biseri pa beli vrat, dajte svilno mi opravo in na róko prstan zlat.