lice (401-500)

pogledom brezmejnega sovraštva in mu zabrusila v	lice:	»Morilec!« »Morilka!« je siknil on.	A
hkrati kazal palico, da se je Nanči kar ublažilo	lice.	Vljudno je pritrdila: »Ja! saj nisem nič rekla	A
bile in žuljave; segla je po ogledalcu ‒ njeno	lice,	prej belo ko mleko in rdeče ko kri, je bilo	A
odreži mu kos kruha!« Fant je ihtel in skrival	lice	v rokav. »Na,« je rekla gospodinja, »tu imaš	A
prevzelo usmiljenje in ji je nemo pobožal upadlo	lice.	Skromen je bil ta dokaz ljubezni, toda dovolj	A
počasi pokazani naprstnik ‒ Stanku se je smejalo	lice,	tako gotov je bil, da je pogodil ‒ ali glej	A
kakor rečeno ‒ žena je vse pokvarila. Njeno	lice	ta hip ni razodevalo one mere resnosti, ki so	A
dogaja na svetu; ali da se mu reče naravnost v	lice,	kaj da je, ‒ to ni parlamentarno! Neparlamentaren	A
po olju in mazilih, odkrila je tančico: njeno	lice	je bilo polno kakor mesec v štirinajsti noči	A
večer, prijatelj ljubezni. Zopet je odkrila	lice,	da sem omedlel in sem pozabil ji povedati račun	A
bonbončkom, ki se jim je v tovarni skazilo zunanje	lice.	Škrnicelj »mista« se dobi za dve kroni ‒ to ni	A
ulicah ljubljanskih, ko me je noga zanesla na	lice	mesta. Pozdravljeno mi, lice mesta!	A
noga zanesla na lice mesta. Pozdravljeno mi,	lice	mesta! Na hiši ob vhodu je pritrjena tabla z	A
Halabuka je rasla, je dejal Pepe, in sta bili na	lice	mesta komandirani še pešadija in konjenica,	A
nesreča, vsakikrat ga neizprosni poklic žene na	lice	mesta, da se mu svinčnik prepriča na lastne	A
kašelj so naraščali. Pa sem gospodi zabrusil v	lice,	tu da ne pomagata mrmranje in kašelj nego zgolj	A
pozdravi jako dobrovoljen obraz, žarelo mu je	lice	in prikupno mu je dehtelo iz ust.»Presvetli	A
ta ‒ in in nič manjša od prve ‒ da je ugledno	lice.	»Ljuba duša,« je dejal, »stvar bi bila seveda	A
brezobzirni, najrajši puhajo dim človeku naravnost v	lice	in jim sploh nedostaja treznega preudarka; najprej	A
trajalo, da se je oddahnil. Potem si je obrisal	lice	in se turobno nasmehljal mojim hlačam in čevljem	A
lastnoročno, klofutajo se pa že in si pljujejo v	lice	tudi in je upati, da se polagoma izenačimo s	A
. / stran 105 . / Milemu Bogu je zadrhtelo	lice,	nagubalo se mu je čelo in je vprašal, zakaj	A
specialnih risarjev, nego bi jih postavil na	lice	mesta, da ne glede na trud in stroške posnamejo	A
bo priletelo! Od vztrajnih vaj mu je oteklo	lice.	Ne vem, ali je birma res tako huda, jaz se svoje	A
izredne moči in sposobnosti, svetilo se mu je	lice	kakor luna na nebu, lahko se je večerjalo ob	A
Tako je pripovedoval naš dečko in žarelo mu je	lice	od prijaznih spominov.Potem si je odpel pas	A
sklede oba otroka, kolikor je šlo vanju, in še	lice	in nos sta bila deležna noter do oči in obleka	A
Rekli smo, da ima resnica včasi prav prijazno	lice,	pa se je tisti hip taka zdela tudi Pavlu Tinti	A
Peter, da si bo banju na ljubo črno poslikal	lice	in roke, kar bo besno vleklo.Besno je najnovejša	A
vaši ideji!« »Kajne, kajne!« in mu je mrko	lice	zopet zasijalo kakor sonca topla obla. »Kolosalno	A
avtonomist, kri sramu in kesa naj ti šine v	lice:	ta latinski t je pomenljiva žrtev zavednega	A
tudi koruzi in svinjam in je sploh veleugledno	lice.	Sedaj je bil namenjen v Ljubljano zaradi vagonov	A
je bleščala na prsih, sonce mu je svetilo v	lice,	rahlo se je smehljal in ni bil videti hud.	A
pot v vojno?« Vojaku se je prijazno nasmejalo	lice,	segel je proti Gašperju, ga pobožal po obrazu	A
kaj ne?« je rekel ženi in je pobožal deklici	lice.	»Begunki sva,« je odgovorila žena, »beguncev	A
Gospa Cirila je molče pokimala.	Lice	se ji je smejalo in jokalo hkrati. Žena begunka	A
podpredsednico, pokojno Fajfarico, pa sva jo mahnila na	lice	mesta, da se prepričava, kako in kaj. Korčetovi	A
Lažeš!« je zavpil in stopil pred hlapca. Vse	lice	mu je zaripelo. »Kdo je voglaril snoči krog	A
Pri tem krivičnem očitku pa ji je šinila kri v	lice.	»Ni res, mati!	A
vedela?« je rekla in si mu ni upala pogledati v	lice.	Janez je sedel k njej na skrinjo in se smehljal	A
Močno je to vino,« je opozorila Ančka, ki ji je	lice	gorelo od prvega kozarca. »Močnejši smo mi.	A
nesrečni otrok!« Ančki se je začrtala resnoba v	lice,	ki se ni zjasnilo ves večer. Šmarnega jutra	A
potrta. Kakor senca se je plazila okrog, v	lice	so se ji zarezale bolestne brazdice, ogibala	A
oči, segla po beli predpasnik in si brisala	lice.	»Megla je, da se kar ivje obeša na oči,« je	A
je stala ob steni kakor kip in si zakrivala	lice	z rokami. Po dolgem molku se je župnik umiril	A
Miha se je ozrl izpod čela na Ančko.	Lice	se mu je za hip zresnilo. »O, Janez je bil kavelj	A
Ančki je utripalo srce. V bledo	lice	ji je zaplula rdečica.Pogledala je po sebi.	A
gladkega lica. Po čelu se mu vlečejo brazde,	lice	je zmrdano.Tak obraz pa ne zraste od slaščic	A
Prav zares mu je silila rdečica v namrdano	lice.	Ko se je kar se da hitro prerival skozi ljudi	A
prerežem in obvežem.’ Ob močnem vinu se je možaku	lice	zvedrilo, jeza otajala. 𠆫rž še en polič!’ je	A
strežnica Elža. Kot Matuzalem stara ženska, v	lice	zmrdana ko posušena tepka, toda zvesta in vdana	A
ga predrami nekaj, kakor bi mu veter dahnil v	lice.	Odpre oči.	A
postelji ‒ mrtev. Še mrtvemu se je smehljalo blago	lice.	Cesar Vid ga je dal slovesno pokopati v cesarski	A
spale in sanjale. Iz soteske mi je dahnil v	lice	oster zrak.Pa ni valovil.	A
pa me je vendar poljubljal, da je skelelo v	lice.	Cel� zvezde na ozki progi neba se niso ganile	A
levo in jo obračal na desno. Pogledal sem mu v	lice	in se potajil, da se nisem nasmehnil.Napeta	A
posvetilo je sonce. Bliskovito mu je zažarelo	lice,	stisnjene ustnice so se razširile, z desnico	A
je tekma, ki tudi staremu lovcu požene kri v	lice	in mu iztisne kaplje izpod klobuka.En korak	A
je potegnil klobuk na oči in mi ni pogledal v	lice.	»Na svidenje, petelinček, april je še dolg!	A
v pomoč. Ni čuda, da so se lepe oči in rdeče	lice	Markove hčerke tako prijele Janezovega sina	A
ga pritegnila, da ji je rdečica podplula vse	lice,	je kar obstal. In ko je pripravila rkelj, da	A
Dekle je cvetelo v soncu in hladu, ki je rezal	lice.	Nejc bi jo bil najrajši utrgal in dejal za klobuk	A
zadnjikrat v roko.« Žena mu je gledala topo v	lice.	Njene plahe oči so prosile: Reci, da lažeš; lepo	A
Stisnila se je na klop k peči in si zakrila	lice	s predpasnikom. Tudi očanec s plešo, oče štirih	A
potegnila Francko za komolec in se ji zarežala v	lice:	»No, ti, ali še veš, kdo mi je fanta umoril	A
nad njim tako dolgo, da sta se mu vsesala v	lice,	ni občutil in ju ni odgnal.Čutil je samo mračno	A
Hudo je!« Franca si je spet otrla	lice	z robcem, ki je bil ves moker od solz. »Zbogom	A
izpustila zmečkani cvet na tla, roke so ji omahnile,	lice	prebledelo, glava ji je klonila na prsi in hripavo	A
prestopila od vrat, dvignila predpasnik, skrila vanj	lice	in pri peči sede tiho ihtela. Na dvorišču je	A
sklonila k Francki in ji poljubila od solz mokro	lice:	»Revica moja, pojdiva na delo.« Ko sta postavili	A
grob, ko poči ‒ punf ‒ pèc ‒ pa je šla skozi	lice	in tu so mi jo vzeli ven.« Jernej je razgalil	A
je Matija padel.« Golobu je šinila rdečica v	lice.	»Tako,« je rekel hladno.	A
je sicer poskusil, da bi pokazal prijaznejše	lice.	Toda dosti se ni potrudil, ker je zaeno hotel	A
župana in za hip je šinilo nekaj krvi v suho	lice.	Župnik je to opazil in naglo poprijel: »Zares	A
ves stresel, nato da je globoko vzdihnil, toda	lice	se mu je čudovito razjasnilo. In po dolgem času	A
medtem opazovala moža. Nenavadno je bil rdeč v	lice,	oči so mu bile nekam zbegane in po vinu je zadišal	A
Kako me je sram!« Spet je zajokal in si zakril	lice	z rokami. Mene je spreletel mraz po hrbtu.	A
ko je šla molst. Ali ni tako udaril revčka v	lice,	da je ves zabuhel?Potem pa vprašate, kaj vreščim	A
vprašal zateglo Golob in kri mu je šinila v	lice.	»Kaj, kaj, kaj!	A
Materine oči so se iskrile in rdečica ji je plula v	lice.	Za nekaj časa je odmotala mati spet še drugi	A
prebudil iz dremavice, in veselje mu je prešinilo	lice.	»Ali na dopust?« je vprašal Jamnik.	A
vprašala žena in mu plašno gledala v bledo, suho	lice.	»Ah, lačen; seveda sem.«	A
Stiskar je večerjal.	Lice	mu je rdelo.Ko je dojedel, je ves vesel vzdihnil	A
in krenil v gostilno. Rdečica mu je šinila v	lice,	ko je prestopil prag.Neokretno je iskal stola	A
Cirilu je bilo prvi hip, da bi jo udaril v	lice.	Toda ona je približala svoj obraz njegovemu,	A
kako ti je v revoluciji?« Ozrl sem se mu v	lice	in mu nisem takoj odgovoril. Beseda revolucija	A
siva glava se mu je sklonila na prsi, da se je	lice	do malega skrilo v dolgo, belo brado.Molk ...	A
plane in zmendra vse, kar sreča. Svarunovo	lice	pa se je smehljalo, sončni žarki so veselo trepetali	A
skokoma pred samega Hilbudija, mu pomolil pest v	lice	ter zakričal: Stremo te!Prvikrat je čutil bojni	A
dvigal mesec, še ves bled. Njegovo prepalo	lice	se je še balo sončnih žarkov, ki so jemali v	A
Torej naprej! Objel je konju vrat, mu pritisnil	lice	prav k ušesu in mu obljubil najlepšega žita	A
da se napoti po dolini in udari Hilbudiju v	lice	ter mu zabrani pot do gradišča.Oboroženi so	A
samá je sedla k njegovim nogam in mu zrla v	lice.	»Iztok, sam Perun te je otel Morani.	A
Iztok se mu je približal. »Oče, tvoje	lice	je tožno.Kak posvèt, da si povesil glavo?«	A
hunska pesem. Spoznala sta pri svitu ognja	lice	Tunjuševo.Leno se je obrnil glavar in pogledal	A
preprogo in se pokazal na vozu. Gladko obrito	lice	je krasil nekoliko vzbočen šilast nos.V majhnih	A
despojna!« Carica se je pomilovalno ozrla na	lice	Irene, kjer še ni bilo žarke strasti, kjer je	A
pol milijona zlatih statérov.« Teodori se je	lice	razvedrilo.Takoj so zadonele trombe, izpod katisme	A
vsemogočnost zmaguje povsod!« »Irena, tvoje	lice	je kakor zarja!Ti ljubiš zmagovalce.«	A
Irena, ali ga boš ljubila?« Deklici zagori	lice	v krvi, a hipoma pobledi. »Irena, ljubila ga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani