lice (801-900)

Mojzesa. Pa mu ukaži: ”Izkleši, umetnik, še svoje	lice!	“Roka se mu bo tresla, podoba ne bo resnična	A
socialno vprašanje, kakor da bi nabral svoje	lice	v sladke gube.Ustna pa so govorila popolnoma	A
globočine vseh skrivnosti, pa ti udari naravnost v	lice	groba telesnost, o kateri se ti nikoli sanjalo	A
obžarile nebeške luči, sem jih razločil in spoznal.	Lice	do lica, drugo tik ob drugem, brez števila;	A
me prvikrat, še plaho, poljubljal na roko, na	lice,	objemal me okoli pasu ter mi govoril blage in	A
širokim nasmehom na ustnicah ter mi je pogledal v	lice	na tak način, da me je bilo sram.Ali si ti kaj	A
strah me je, ker je tako bleda in ima tako mrzlo	lice.	Bojim se celo njenih velikih, črnih, žarečih	A
da bi videl njeno od nesreče in bolesti upalo	lice,	da bi videl nedolžni obraz svojega otroka ...	A
podvostročene, temveč se je prijel za vroče	lice	ter jecal jokavo: ”Kaj pa sem ti storil?Ali	A
krepak in surov; oči so polzaprte; naravnost v	lice	mu sije sonce. Sredi parka se igra v	A
šel naravnost do njenega groba in bi pritisnil	lice	na rosno travo, da bi slišal natanko njen mehki	A
črna vojska raste strahovito. To je samo eno	lice	obraza.A drugo, nič manj spačeno: otroci, ki	A
prestrašenem srcu. Če je za tvojim licem še drugo	lice,	za tvojo otroško, plaho, zaupno dušo še druga	A
stran 197 . / in spremenila sta se v glas in	lice	in pogled, še kretnja je bila drugačna in hoja	A
mi je, da sem vse spoznal, da sem pogledal v	lice	usodi, ki se izpolni nekoč in zdelo se mi je	A
naj se izpolni in pogledal ji bom naravnost v	lice;	nisem bojazljivec, da bi bežal pred poslednjim	A
postelji, in tudi jaz sem mu gledal naravnost v	lice;	obadva sva molčala.Nato sem se obrnil v steno	A
nalahko k sebi, tako da se je dotikalo njeno vroče	lice	njegove rame.Njegov glas je bil mehak, prihajal	A
sobe in je stopila na prag. Ko ji je zapihal v	lice	mrzel zrak, je omahnila in zgrudila bi se bila	A
skrbi so dobile vse drugačno, skoro prijetno	lice.	Čevljar, Mihov sosed in prijatelj, je sedel neprestan	A
velikega, črnega - prihodnost. Tako ji je gledalo v	lice	prokletstvo življenja, križev pot brez konca	A
vprašal učitelj; rdečica mu je bila stopila v	lice.	”Od prej se poznava,“ je odgovoril Lojze	A
Nenadoma se je zdrznila; ranil jo je bil v	lice	mrzel pogled. ”Amen.	A
da bi jo bila koščena ledena roka udarila na	lice,	tako mrzel in hudoben je bil njen glas.Bližala	A
je stopiti na ulico, ali tedaj je začutila v	lice	udarec, da se je opotekla, roka jo je zgrabila	A
ogledalu. In drugim in sebi ne vidiš edinole v	lice,	vidiš jim v dušo, vse do tistih zaklenjenih	A
glavo; globoke, objokane oči so mu gledale v	lice	očitaje in žalostno.Strah mu je stisnil srce	A
klofute. Top in neumen obraz je imel, desno	lice	je bilo že vse ogoljeno in se je svetilo; če	A
šel, čudno poželenje me je gnalo. Hodil sem,	lice	pa mi je gorelo od sramu, kakor da sem tekel	A
hotelo v hladni večer. Lavrin je bil spet sedel,	lice	je naslonil ob dlan in se je smejal; tudi njegove	A
globoko pod senčnik, v levo dlan je naslonil	lice,	v desnici je držal odprto knjigo.Čital je spočetka	A
Brez števila ljudi je bilo, glava ob glavi,	lice	ob licu; poznal sem vse.Ne po imenih, le napol	A
brez hude misli so mu nedolžna usta zalučila v	lice	besedo: ”Starec!“Najprej jo je komaj napol razumel	A
straní; škropil je strup, ki mu je brizgal v	lice	nazaj. Poglavitno pa je bilo, da je hotel	A
ustvaril. Preveč globoko, prežareče mi je gledal v	lice,	tako da sem povešal oči pred njim.Vedel je več	A
globoko v podóčje. Drugi dvakratni lok je rezal	lice	podólž ter zatonil v kotu pod ustnicami.To sem	A
je bil premagan; pogledal sem mu iz lica v	lice,	spoznal in občutil sem ga do dna in se ga nisem	A
grudo prsti in jo je pobožal z dlanjo, kakor	lice	otroku. ”Zemljica, majka! ...“	A
Tončka je šla dalje. Ves čas so ji rezali v	lice	natakarjevi strogi pogledi in zato je hodila	A
obrnite, oči, v lepši kraj poglejte, v drugo	lice!	Poznal sem suknjo svoje dni, ki je bila spoštlji	A
močvirjem, se zasveti tiha lučka, trepetajoča, belo	lice,	ki ni bilo oškropljeno, čisto srce, ki je šlo	A
bila drugače roka navadila?“ ”Tebi se je pač	lice	privadilo ... kako bi drugače tako mirno pustila	A
nima navadnih gub, ki se globoko zarezavajo v	lice,	kakor bi jih kedo skrbno zarisal s prav ostrim	A
v zadovoljen nasmeh in ozrla se je materi v	lice	s čudno mirnim in hladnim pogledom. ”Zakaj	A
drugačen je zdaj njen smehljaj ... Samo desno	lice	se je nasmehnilo!“ Mož se je ozlovoljil.	A
imela vsaka povest svoje čisto živo in jasno	lice,	vsaka pravljica svoj sijajni konec. Otroci	A
kjerkoli se ti ustavi pogled, odpovsod ti zastrmí v	lice	tuj svet, ki ti v svojih globočinah ostane skrit	A
čistega smeha. Razgaljena sebičnost ti bije v	lice,	hlad diha od vsepovsod.In neusmiljeni godec	A
jo je takoj. Da ga je bila z dlanjo udarila v	lice,	bi se ne bil tako začudil in v sramu zgrozil	A
lačen!“ Anka je molčala; naslonila je svoje	lice	ob vroče lice otrokovo; zibala ga je narahlo	A
je molčala; naslonila je svoje lice ob vroče	lice	otrokovo; zibala ga je narahlo, da bi ga uspavala	A
nerodnimi kretnjami motil in kvaril elegantno	lice	vélikega mesta.Zdelo se mu je, da se ozirajo	A
svoj prostor, se je mahoma pordečilo njegovo	lice	in vzdignil je glavo. Prišel je zgodaj; galerije	A
stran 276 . / Oklenila se ga je krog vratu;	lice	je gorelo do lica, solza se je družila solzi	A
prispodoba je, ki bolj zastira in pači pravo	lice	človeka, nego da bi ga po resnici razodela.	A
je tako tesno, da je puhtel ogenj iz lica v	lice.	”Vstani, Melita!	A
lica kakor prej, skoraj se je v ustih dotikalo	lice	lica in usta so bila napol odprta, kakor usta	A
daljno goro; hladen mrak je zapihal Marku v	lice.	Vrnil se je v vas s povešeno glavo, potrt in	A
ugriznil v blazino, da, ugriznil v njeno rdeče	lice	...Še lepša so bila pisma, odkar je vedel, da	A
niste videli, kako je bilo zateklo njeno levo	lice?	“ Molčala sva obadva.	A
zanimiva novela!“ je rekel in mi je gledal v	lice	s pijanimi, zameglelimi očmi ... Jaz pa sem	A
pravo in edino srečo; ne slutim, gledam ji že v	lice,	blizu mi je.Napravim si gnezdo, nji in sebi	A
lepa. Zna se pretvarjati, zato ker vé, kakšno	lice	da je najprijetnejše ob taki uri in ob takem	A
in še nekatere druge ...“ Notar mu je strmel v	lice	in ni nič razumel; davkar pa je tišje, polagoma	A
temna, da si nisva videla v oči; pritisnila sva	lice	k licu - na njenem sem začutil gorke solze.	A
naravnost nasproti, tako da sva si stala za hip	lice	do lica. Vrag vedi, kaj mi je bilo šinilo v	A
blagosrčni ljudje. Zadnjič sem ga videla iz lica v	lice,	ko mu je hudodelec planil iz oči ... prijetno	A
vsi pa so že zaupljivo gledali zdravju v gorko	lice	in so bili dobre volje.S praga sem se oziral	A
župana okoli vratu in ga je poljubil na raskavo	lice.	Nato je stopil k oknu in je skočil in je izginil	A
rodoljuben, je izpregovoril naglas, vsem zbranim v	lice.	”Kaj bi se spogledavali, ljudje božji, kaj	A
navzdol. Ko je prišel na cesto, zableščal mu je v	lice	krasen pomladen dan.Na nebu so tu pa tam plavali	A
poskakovaje, vzdigne glavo in mi pogleda naravnost v	lice	s svojim svetlim, rjavim očesom.Tako se zgodi	A
ni spoznal, ali ko ji je pogledal natanko v	lice,	se je ves začudil. ”Kaj ti si, Anka?	A
niso marali prenašati pobožni Biljčani. ”V	lice	nam pljuje!“ so rekli.”Svetnik je bil potuhnjen	A
svetlimi očmi. Jaz sem se mu zasmejal naravnost v	lice;	to ga je spravilo v zadrego; namršil je obrvi	A
nedoločen strah. Pogledal sem ji natanko v	lice	in v prsih mi je postalo zoprno.Naslonil sem	A
toda odprl bom oči in zasmejal se ti bom v	lice.	Takrat ne bo od mene več drugega nego dolge,	A
polju, na tujem obrazu. Ko sem nekoč pogledal v	lice	ženski, ki sem jo ljubil, je bilo tam še napisano	A
sama sebe ubijajoča. Življenje, kakor sem mu v	lice	gledal in kakor sem ga živel sam. Otroci	A
krčmar in je pomežiknil. Luka mu je pogledal v	lice,	razumel je in ni razumel; njegove misli so bile	A
... In zdaj se okreni v stran, nikar mi v	lice	ne poglej!V blazni uri sem upal, da pride čas	A
to sam Bog vedi. Moja hči se ni spremenila v	lice;	ali kakor je krenila, videlo se je takoj, da	A
prvo besedo, šinila mi je od srda vsa kri v	lice.	‚Ne pokažite se tu nikdar več ... nikdar več	A
pot raz čelo. Časih so položili roko na moje	lice,	da bi videli, če ponehava vročina.In to mi je	A
bistre, vajene teme. Pogledali smo se iz lica v	lice	- vsi smo bili starejši nego uro poprej.	A
“ je izpregovorila naglas, novemu človeku v	lice;	in v tistem trenotku je bila zapisana in potrjena	A
izpila kavo, naslonila se je ob zid in je oprla	lice	ob dlan. ”Hude sanje ...	A
govoril do konca, zastokal je in je pritisnil	lice	na moje prsi. ”Zdaj prižgi svečo, Peter,	A
mahovita brada mu je poganjala po obrazu, visoko v	lice.	Njegovega resničnega imena nisem vedel; od zore	A
ogromne, spačene oblike, svoje prav posebno	lice,	kakor ga podnevi pod visokim nebom ni imela	A
je stopila predenj Barica in se mu je ozrla v	lice	z jasnimi očmi. »Pozdravljen, Franc	A
devetdesetem letu! Prijatelj, ne glej me iz lica v	lice,	v ogledalu me poglej ter zamiži z enim očesom	A
naslonim ob zid ... Danes so mi vsi po vrsti kar v	lice	povedali, da sem star.Čemu bi ne govorili resnice	A
kolesa; Tone je zamahnil ter me je udaril v	lice	z vso široko dlanjo; nato je naglo pognal svoja	A
zasvetilo se je sonce, prijazno mu je dihnila v	lice	spomladanska toplota in vzdramil se je.	A
motne oči; pogledala mu je nekoč naravnost v	lice,	ko se je nagnil k nji, da se je skoro dotaknil	A
da sem se čudil, kako da me nisi udaril na	lice.	Kar sem govoril, je bilo neumno in nič vredno	A
Pošteni tovariši si povedo resnico iz lica v	lice.	“ ”Ne skrivajo hude misli v srcu, ko je oko	A
”Konec! ... Na, udari me na	lice,	pa se ne bom ganil!“ Severin je bil zelo	A
... ampak pri nas?“ Slivarju je šinila kri v	lice;	ni bil razžaljen sam, ali zdelo se mu je, kot	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani