lice (301-400)

dvignila pahljačo, kakor bi mu hotela pobožati	lice.	»V kranjskih jamah je prijetno, tam je vsaj	A
prijaznost in priljudnost je izražalo njegovo	lice,	ko je globoko sklonjen stisnil njeno roko.Pred	A
močnima drevesoma. Tako se sveti v jutranjem smehu	lice	zdravega in krepkega deteta iz bogato opravljene	A
njegovemu čemernemu Turku privabile nasmeh na rjavo	lice.	Z Živinic ju je vedla steza preko predgorja	A
ki mu je strast razgrela glavo, pognala kri v	lice.	Nič ponarejenega ni videl v njegovi gorečnosti	A
izpreletela služabnika, v stran je namrdnil	lice,	ko se je po vojaško obrnil na petah.»Sladkega	A
vetru ne bomo pljuvali, ker bi nam padalo na	lice.	Oprosti, prijatelj!«	A
stopil k njemu in handžiji se je razjasnilo	lice,	ker spomnil se je dobrih besed, ki jih je o	A
tako drzen pred tujcem. In ob pogledu na to	lice	se je zopet vprašal Vilar: Je li mogoče, da	A
Ozrl se je za slovo nanjo. Zažarelo mu je	lice,	kakor bi gledal v samo srečo.Zdelo se mu je	A
katerega ji je zbudil ljubeznivi tujec. Vsa rdeča v	lice	je vzela konvico ter stekla čez pot k Oskovi	A
še vedno po pragozdu, pa la je kazal drugačno	lice	nego oni zdolaj.Tu je bilo vse bolno, vse je	A
razpenjenega konja po vratu. Razpaljeno adjutantovo	lice	je izpreletela zavist.»Ee, gospod inženir ima	A
stran 368 . / In ko se je Vilar ozrl v njeno	lice,	se mu je zazdelo, da noben spomladanski dan	A
Dolgčas nam je po njem.« Dečku se je zmračilo	lice.	»Ko bom v Tuzli dodelal in vse opravil, se povrnem	A
visečo ob boku, ter si pahljala hlad v razžarjeno	lice.	Kazalo se je, da se zanima samo za inženirja	A
kdo ji je dal jabolko, je položila zasolzelo	lice	na njeno ramo in ničesar ni odgovorila.Odzval	A
nasmešljivo ljubeznivost priril na njeno razvneto	lice.	Njen obraz, spačen od razočaranja, tisti hip	A
in je začrtal uradniku mnogo krvavih prask na	lice.	Konec je bil tak, da sta naposled ležala v bolnici	A
je silno uboga. Prekanjen nasmeh mu izpreleti	lice,	ker z vsem je zadovoljen, posebno z odpuščanjem	A
ogrskim židom.« Vilarja je pogrelo, njegovo	lice	se je zresnilo.»Kdo govori tam v zadnji tolpi	A
sta šla,« je rekel vstopivši Vazko. Zareč v	lice,	se je smehljal, ker močno mu je ugajalo, da	A
ne moglo privabiti znakov sramežljivosti na	lice.	Mračilo se je že, ko je stopil pod pristrešje	A
zelo strogi.« Vilarju so legle neke sence na	lice.	Ni mu ugajalo, da govori prijatelj zbadljivo	A
človek si, Tunguz!« je zavpil Vilar, ves rdeč v	lice.	»Ne pljuj v veter, da ti ne pade na obraz!	A
siromakov vam bodo ob vaši poslednji uri udarjale v	lice,	« je rekel Mušić in potopil glavo. K obsojencem	A
poskakujoč in smehljajoč se neprestano v njeno bledo	lice.	To deklico so imenovali Ivanko in prinesla jo	A
To motrenje za prijateljem mi je privabilo na	lice	bridek nasmeh.Posmejal sem se samemu sebi.	A
ta pridevek, vselej je posmehljivo namrgodila	lice.	Ni je razjedal samo strup ljubosumnosti, tudi	A
čutil, da mi pri teh besedah sili gorkota v	lice.	»In pripetilo se je, da je imela tistikrat	A
Bled sem stal poleg postelje, zroč na mrtvo	lice	in na stotine gub, čez katere so se vsipali	A
dolgo ščipala kaka srčna bolest. Njegovo medlo	lice	je bilo krotkega izraza, drobne, umne in dobre	A
kakor okamenel. Ko je pa pazneje pogledal v	lice	mojega prijatelja, se mu je menda zazdelo, da	A
nastanejo v prsih in pripeljejo nov tok solza na	lice.	Ena roka, vzravnana ob životu, je brezsilno držala	A
ima li prave ljudi pred seboj ali ne; njegovo	lice	je zalila živa rdečica in neko šegavo začudenje	A
Morda ji je pa tudi kaj drugega gnalo rdečico v	lice.	Nisva se ne klanjala, ne pozdravljala.	A
sede v druščino te gospode, če hoče. Široko	lice	pod majhnim klobukom, pomaknjenim na stran,	A
so mu oči še bolj in prilezla mu je solza na	lice.	Kapetan se je obrnil od jetnika in začel hoditi	A
novodošlo s srepim pogledom od glave do nog,	lice	se mu je pomračilo, se nategnilo v preziralen	A
Petru, »to je tvoja mati?« ‒ Petru se je nabralo	lice	na komaj viden smehljaj, oči mu zažare, brati	A
razdeja . / . / stran 22 . / no in raztrgano	lice.	Meni se je stemnilo pred očmi, tiščal sem se	A
sem jo videl omahovati izza drugega ogla. Na	lice	je tiščala rjavo ruto, tiščala, tiščala ‒Čez	A
rekel Matiček ter vščipnil deklico v napeto	lice.	»Kaj premišljujem?	A
posmejal. In v splošnem smehu se mu je posvetilo	lice	in njegova navadna veselost se je jela zopet	A
videl!« je zaklical oživljeno Črž. Žarelo mu je	lice	in oči so se mu iskrile. »Glejte, Čržev oče	A
je odgovorila deklica. Tudi njej je gorelo	lice.	»Kaj praviš o mojem sinu?«	A
vest ter prignale priliv gorke krvi na moje	lice.	Občutljiv človek je ta Damjanov oče in s takim	A
streho. Komaj vidna senca je legla na njegovo	lice	in ta je pričala, da boli in skeli človeka,	A
bujnih gladkih zalizcih padali na čelo, oživljeno	lice	je gorelo v moški samozavesti.Nisem se čutil	A
kazal neko tiho dostojnost, njegovo razdrto	lice	je pri čalo, da je tudi on plačal za zmago glave	A
roka. Fin je bil gospod, častivredno pošteno	lice,	pa tudi s preudarnostjo oblagodarjen, kajti	A
Tužna senca mu je izpreletela inteligentno	lice,	pa sem tudi brez besede razumel njegovo bol	A
tisti hip krčevit smeh, ki ji je grozotno pačil	lice	in zvijal telo.Zona je obšla vse navzoče: namesto	A
določno beleži kronika. Le častitega gvardijana	lice	je neizpremenjeno sijalo v vajeni milini. Mrk	A
Cicvara Istinabog ‒ cicvara ni, da bi z njo moško	lice	skrunilo junaško pero. Ali, brate, ko gledaš	A
čestokrat v položaju, da z njimi občujem iz lica v	lice,	in jih poznam in lahko na podlagi lastnega spoznanja	A
pripovedoval, bolj mu je donel glas, bolj mu je žarelo	lice.	Ni mogel dovolj živo poudariti, da ni delal in	A
ko je cmokala, bolj in bolj se ji je kremžilo	lice,	slednjič je potegnila palček iz ust in pričela	A
zasadil ga je bil, veste, da je kazal dragoceno	lice	mesta, kjer se je dognalo hudodelstvo.Ta količek	A
Oblekla se je, šla in se vrnila in ljubeznivo	lice	ji je žarelo od zadovoljnosti.»Pomisli,« je	A
pokazal na zariplega Anžurjevega in mu zabrusil v	lice:	»Pobalin, besedo nazaj!« Razmere so bile močnejše	A
Franeku, novopečenemu morskemu strahu, zardelo	lice;	pritisnil se mi je h kolenu, od razburjenja	A
se mu sklonil k ustom. Poljubit me je šel v	lice,	trikrat me je potem še pobožal in enkrat še	A
kardinal! ‒ Uradna komisija bi morala semkaj na	lice	mesta, pa ne podnevi in v avtu, ampak ponoči	A
svojega dejanja in nehanja baš moje roke in moje	lice.	Pripravljen sem ob primernih pogojih umreti	A
In te najde muha in ti sede na roko, sede na	lice.	Brusi si sprednji nogi, pogladi si glavo, pogladi	A
Batinaš!« Ena mi je »Macedonca« zabrusila v	lice.	Ena pa strupeno siknila: »Bankokrat« ‒ ta je	A
ta reč šest tednov ali še dalj! Zamižal je,	lice	mu je izražalo globoko bolest, naslonil je glavo	A
spreletel dekletu zagorelo, pa vendar bledo	lice.	»Majčkena je!«	A
gospa Muhičeva. Od važnosti se ji je svetilo	lice	in za roko je vodila zdravo, živahno dekletce	A
mizi. Fff ‒ je puhnil kaplje z brk Smuku v	lice,	to mu je bilo v zahvalo. »Mudi se mi, krščen	A
v durih, z robcem si pahljala zrak v zariplo	lice	in čakala, če bo kanilo še kaj odgovora.Ni ga	A
prepih, neznosen za gosposki nos, za gosposko	lice,	za gosposko gospodično Mici!Jako ...	A
za poglede, ko se ga niti ne prime, če mu v	lice	zabrusiš naravnost »Pardon« ali »Oprostite!	A
krilih kremplji gospodične Mici skoro razpraskali	lice	tako temeljito, da ga ne bi bil lastni pes več	A
Kol′kor kapljic«. Rebula mi cmokne poljub na	lice,	njegova nahodna milostna potegne vlažnost skozi	A
civilnopravdni red branijo, da jim naravnost v	lice	ne očita sumljivosti oziroma zavržnosti quoad	A
Nobeden se ni ganil. Sodniku je nekaj šinilo čez	lice,	zdelo se mi je podobno sočutju, toda nadaljeval	A
odgovora, je postal in jo pogledal ‒ imela je	lice	obrnjeno k zidu in je ihtela.Stopil je k nji	A
rekla: »E!« ‒ kakor bi trenil, obrnila svoje	lice	proti gospodu Krunoslavu in s svojima ustnama	A
pokonci, z roko udarila gospoda Krunoslava v	lice,	vzkliknila, pa ne preveč na glas: »Nesramnost	A
kaj pride ‒ ali to mi je všeč: mož možu pove v	lice,	kar mu gre, pa sta zopet prijatelja.Tako je	A
pisal ti bom, kar ti lahko naravnost povem v	lice!	‒ Kje so pismo skovali, ni težko uganiti.	A
za slovo celo poljubila; ali na ustni ali na	lice,	tega se gospa nadučiteljeva že koj po dogodku	A
vzroka se je zgodilo, da se mu je v častitljivo	lice	zabrusilo prezirno očitanje, da sodi njegovo	A
videti, kako je svetel žarek upanja preletel	lice	gospodu F. »Toda moj želodec,« je rahlo ugovarjal	A
sobico »Pri piščalki«, vščenile natakarico v	lice	in si naročile brizganca ‒ pa košček ledu mora	A
patrona je imel, Matevža!« Vrbajsu je šinila kri v	lice	in glas se mu je tresel, ko je jezno odgovoril	A
prstom. Sodniku se je zopet razjasnilo užaljeno	lice.	Pomaknil si je baret nazaj nad levo uho in očetovski	A
v čelo, siva zmršena brada mu je preraščala	lice,	golorok je bil, obleka je bila povaljana.Zatohel	A
rokavom si je obrisal solze in nos in umazano	lice	mu je postalo lepo marogasto.Naglo je stopal	A
za roko in mu z materinsko skrbjo pogledala v	lice	‒ hvala Bogu, poznalo se mu ni, da bi bil kaj	A
takšen kos, da je dobil kruh zopet krščansko	lice,	in ga natepaval.Tako je imela besedo Jerajeva	A
koraki. V seno je segla roka, prav Tončku v	lice,	in Tonček, zbegan kakor preganjana žival, je	A
Milana je razgrevala domišljija, da mu je	lice	kar gorelo. »Ponoči, ko ljudje spijo, bi se	A
jamic. Ali je mogoče, ta izrodek ga zdaj v	lice	dolži, da ga je oni dan učil krasti!‒ Držal	A
te vrgel!« Milan je zrl možaku v razjarjeno	lice	in se hotel umakniti, pa so se mu ujele oči	A
kar je iskal. Blažen smeh je spreletel starčku	lice,	in ko se je Sultan v velikih skokih vrnil in	A
plavali dolgi beli lasje, spačeno mu je bilo bledo	lice,	eno oko je mežalo, drugo je bilo široko odprto	A
in resno je gledalo v hčer. Božala je bledo	lice,	ni bilo več diha iz njega, prijemala koščeno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani