Nato velikansko navdušenje ‒ saj vino ima Rebula res dobro ‒ kozarci zvene, požrtvovalna grla zakrožijo »Kol′kor kapljic«. Rebula mi cmokne poljub na lice, njegova nahodna milostna potegne vlažnost skozi nos, kar napravlja v srce segajoč vtis globoke ganjenosti, skratka: moralni uspeh govora je veličasten. Priznati se mora, kar se tiče godov, ni zlepa kdo kos Antonu Rebuli.