»Odlazi!« dejal je tihotapec in jezno z zobmi zaškrtal, roko dvignivši, kakor bi ga hotel pod rebra suniti. Tu se ni dalo torej nič opraviti, to je Tekmec previdel, zato se je obrnil na milost krčmarjevo in še njega na tihem poprašal, ali zastonj; tudi Rebrnik mu hrbet obrne. Žalosten in brez tolažbe se Tekmec zopet usede in, vdan v vsakršno usodo, pričakuje, kaj bo iz tega.