Niti vedel ni, kdaj je spustil Črnoglavkino roko. Kakor bi bila ves čas samo čakala pravega trenutka, kdaj odpodi lepo mladenko izpred oči svojega moža, je Pisana Tulpa z vso močjo sunila Črnoglavko v hrbet in se zadrla: »Kaj še stojiš tu, štor! Takoj se mi poberi!