duh (301-400)

zapeljala iz naglavnega v vnebovpijoč greh, hudi	duh	pa ga spremlja kdo ve od kod, zagotovo je bil	A
končičih? Ta otrpnjenost, to ždenje, ta kiselkasti	duh	od telesa?Te prazne oči in izvirek globoko iz	A
križi vse bližji in vse večji, vse močnejši je	duh	po sveži prsti, ki ga pozna.Duh svežega groba	A
močnejši je duh po sveži prsti, ki ga pozna.	Duh	svežega groba, zalitega s solzami.In v ušesih	A
nekaj avtomatov. Prasketanje je zdaj glasnejše,	duh	po žveplu pa še ostrejši kot poprej zgoraj.	A
dalo natančno locirati v pesnikovo dikcijo, v	duh	časa, v čudno simboliko negibnega trpljenja	A
ulico, nazaj v mravljišče, v obraz mu buhne	duh	po človeškem znoju. V studiu Gumbove umetniške	A
sta Diamondov najljubši viski. V zraku je bil	duh	po prestopništvu.Ni bilo samo tako nefair, da	A
pisatelja, ki je maloprej klical iz New Yorka,	duh	po prekršku, po približevanju človeške telesne	A
advokata videti, da v vseh ženskah v tem mestu živi	duh	sužnje iz New Orleansa, ki kliče gospodarjevo	A
božale potne roke. Neokreten, okoren je njegov	duh,	neokretno, okorno telo. Tudi po ulicah, polnih	A
nosku in čudno svetlečim očem, v nosnice potegne	duh	po njeni vonljivi koži, skoraj dotakne se njenih	A
jih širi na vse strani zemlje in nebes Sveti	duh.	Na njegovi desni je Sin božji z velikim križem	A
Da, kozmos je raztrgan med dobro in zlo, med	duh	in snov, med dušo in telo, med stari in novi	A
internatih in bolnišnicah ljudje čudno razživijo.	Duh	po prostosti, duh po svobodi, občutek, da tu	A
bolnišnicah ljudje čudno razživijo. Duh po prostosti,	duh	po svobodi, občutek, da tu notri lahko vseeno	A
»Odmah maknite barikadu, pucaču!«	Duh	lastnega telesa je Žmigovcu naenkrat postal	A
kaj za vojaka pomeni pozitivna morala, bojni	duh,	zaupanje v zmago in lastne sposobnosti.Protioklepni	A
dalje časa ležati. Kadar jo pa izkoplje, ima	duh	lepši in močnejši ko katerokoli kadilo, in Ožbe	A
Tako ponižne barve je, in tako daleč gre njen	duh.	‒ Le počakaj, Juri, jutri ti vrnem pirhe, ker	A
mož svoje misli in svoj spomin, a kakor hud	duh	je hodil za njim Premec in ga mučil z grenkim	A
Takšen je, kakor če bi ga bil rajnega Miha	duh	dve leti po Stegnah švedral.« Janezek, Anka	A
prišel Tetrev zvonit. V nos mu je udaril mrtvaški	duh,	tako da mu je zagomazelo po vsem životu.Stopil	A
spotaknil ob krsto; njegovi lasje pa pokonci. Tema,	duh,	krsta, in zdaj naj človek dan zvoni!Ko pa je	A
stan, prosti in nezavezani. Rožmarin ima svoj	duh,	naj bo zelen ali pa suh.Zelen venec bova nosili	A
kuhinja gola, voda ne napeljana, povsod neprijeten	duh	vlage in surovine. »Saj še ni izdelano,« je	A
rešil krivde. Sonce je pripekalo; mamljiv	duh	po cvetju, listju, smoli, ki se je parila v	A
Kako pa se kadi notri! In	duh	po zelju, po repi, in če se kaj prismodi, tudi	A
zdele ena sama, nepretrgana kazen. Izmučeni	duh	in težka glava sta klonila k tlom pod bremenom	A
za rame, je spoznal, da to ne more biti zgolj	duh.	Solze radosti so ga oblile, ko je objemal in	A
stran 173 . / lu. In če potrebuje njih utrujeni	duh	razvedrila, da ne omaga, kaj se dá misliti lepšega	A
Krivčka; le to napako je imel mož, da ga je	duh	modrosti vselej šele takrat obsenčil, ko se	A
kupca prebrbali, kebrčka vendar le ni; le hudi	duh	nam udarja v nosove in okužuje Boštjanu sleherni	A
da bi bil naše mirne ljudi navdihnil vojaški	duh,	marveč hočem le reči, da so skozi naše dežele	A
vsi njegovi nauki so bili bob ob steno, sveti	duh	ni hotel razveseliti krčmaričine glave, ona	A
je dvignila iz groba, zdela se ji je, da je	duh	rajnkega moža, ki ji žuga, naj ne oskrunjava	A
Štefanove sanje. Komaj je zatisnil fant oči, mu je	duh	splaval preko visoke Karpate.Preletel je širno	A
zrak. Med stojnicami sta se vlačila lectov	duh	in mastni dim klobas. Z roba zbirališča	A
pravkar na dvorišče se odpirajoče duri. Z njim je	duh	po olju plajsnil v noč.Nekdo je prihajal, in	A
dan je bil zunaj, ki mu ga ne okna ne telo ne	duh	niso mogli zaustaviti, opran od dežja in očiščen	A
mladih let, njemu je verjel, na dobri bezgov	duh	se je zanesel. Bezeg ga je privlačeval, v njegovi	A
išias, čaj iz cvetja pa prehlad. Njegov dobri	duh	je občutil Buterna na telesu, srhljivo se mu	A
dlanjo in ne oskruni te čudežne bližine, njegov	duh	še ni dovolj umirjen in prej se hoče še do roba	A
kajti sam je bil nad vse povzdignjen, telo in	duh	odmaknjena v svojem lastnem spremenenju.Ne pozvanjan	A
ga po ploski, drži drveči trup in plapolavi	duh	v ravnovesju, izrabljajoč vsak vetrov sunek	A
ravninsko krasoto pod seboj, a zdelo se mu je, da	duh	ne sledi očem in da roka, ki se izteguje v pokrajino	A
nekoč in jemali v posest tudi njegov otroški	duh	in s kakršnimi niso prizanesli tudi njej, sta	A
nasipališčih, je nabirala proti večeru. Kajti njen	duh	postane prijeten in dobro dene šele, ko se zvečeri	A
duhovi’, v resnici pa, da ga je pomiril vonjivi	duh	rastline. Včasih pa je zaklenila kočo	A
Tudi čemerika razširja v soncu poseben opojen	duh,	in hormoni v šinju se tvorijo samo na sončnih	A
iztočenim trenutkom razpoznava, kako se mu ozvočuje	duh	v tem radostnem podleganju in mu vse telo zveni	A
vtikal prste v grofičino mednožje, da se mu je	duh	poglobil in se zlil s telesom v enoto ter se	A
slane izparine po pustošenju teles, svojevrsten	duh	osmode, želja po odpiranju oken in lenivost	A
izbirki, mrliška roba, rože, sveče, škropilnik,	duh	po Zarkinih zeliščih! Mlada ženska je	A
da poišče piko, da ga morda še ošine sveti	duh	in da skupno popravita svojo zmoto, če bosta	A
Krasno! A preden nas bode krepčal nedoseženi	duh	izvrstnega Kládiva, prosil bi, da mi razložite	A
Blagoslovi vas vsemogoči Bog oča, sin in sveti	duh!	« Med blagoslovom padejo na kolena žene	A
in trijeh ur. Na Dunaj me je bil gnal božji	duh,	da sem se tam izučil vsega, česar potrebuje	A
neopredeljiv vonj je udarjal v nos: to je bil	duh	življenja, pomešan s smradom smrti.Toplo solnce	A
mlado rastlinje, drugod je puhtel iz njih še	duh	smodišča.Ožgana hosta, ogoreli hlodi, posušeno	A
v sobo in okni sta zašklepetali. Nekakšen	duh	po plesnivi obleki je udaril od njega. Vilar	A
konvico z vodo in še bolj razpihnil ogenj. Oster	duh	po dimu je napolnil vežo in silil v oči in nos	A
dihnil skozi nos, kakor bi udarjal neprijeten	duh	od nekod.»Istinu reci, pa uteci!« je rekel in	A
uničuje škodljivi črv. Pronicav, neprijeten	duh	je udarjal v nos kakor v bolnici po zdravilih	A
skloniti, tako nizka je bila jama. Stisnjen	duh	po zemlji jima je udaril v nos.Votlina se je	A
spominu in sam pusti svoje srce v Tuzli. Njen	duh	je bil tako omejen, da ni vedela, koliko hinavstva	A
primerjal, ki prikrita v samoti razširja dobrodejni	duh	krog sebe, toda pazite, da ne pozebete v viharjih	A
tedaj, ako vlada v njem pravo tovarištvo in	duh	skupnosti.Eden za vse in vsi za enega.	A
opazil in kakor bi ga dregnil hudobni, nagajivi	duh	nasprotovanja in zanikanja, je obrnil hrbet	A
morem maščevati!« Po sobi se je bil že razširil	duh	vlažnosti in mokrote.Potipal sem prijatelja	A
Trovrag, ne vem povedati: ne more vsak piškav	duh	prodreti v spletke sočasne politike in diplomacije	A
skladovnica. Po njih je vel ostri, okrutni	duh	starih časov, batin in barbarstva, ki jih ne	A
mu je že marsikaj izkadilo in le nekak moreči	duh,	ki veje v njih in je vedno isti, mu je še ostal	A
Korporalu Malnariču moraš javiti, ki je tvoj sveti	Duh,	stražmojster je tvoj Bog in kar je više, o tem	A
sveži, hladni vonj travniškega cvetja, tudi	duh	akacije sem ločil vmes in vonj domačega bezga	A
Tako je bilo od kraja. Pa mu ni miroval	duh,	mislil je in računal, iskal je in je našel in	A
jasno, zgledno! Z novimi možmi je prišel nov	duh	v zakonodajo in glej, novi duh si je že našel	A
je prišel nov duh v zakonodajo in glej, novi	duh	si je že našel novo obliko!‒ Veselilo me je	A
nobenega spola. In zahteva nadalje demokratični	duh	naše države odločno in neodoljivo, da gledaj	A
druge. Pravim: »Moja žena« ‒ kajti demokratični	duh	naše države ne pozna soprog in dam, pozna le	A
svojega patrona. »Bog žegnaj, troštar sveti	Duh!	« »Joger božji sveti Šentjanž!« je vzdihnila	A
dihanje se čuje. Iz ozadja se širi mrtvaški	duh:	nekomu se pote noge ... ...Le malo še in omotica	A
telo izgubilo ravnotežje, ni mu ga izgubil tudi	duh.	Komaj je sedel na tleh, že se je oglasil: »Gospoda	A
pazljivo poslušali zgodovino rodu in rodbinski	duh	se je vzbujal v vseh poslušalcih in, kadar so	A
ali bo sploh kdaj dovršil študije, ko mu bo	duh	vedno uhajal semkaj v Muhobor in ko sploh za	A
Karpetu se je bil med pripovedovanjem vrnil	duh	podjetnosti.Pogumno je pokimal svojemu dobrotniku	A
stražniki kruha in klobase, ogrela sta se mu telo in	duh,	otajal se mu je jezik.Pa je razkazal svojim	A
obokano, sajasto kuhinjo in v kuhinji dim in	duh	po butaricah in prostrano, vedno toplo hišo	A
da ga ovoha. Tončka se je držal še kmečki	duh:	dehtel je po tratini, po soncu, po gozdu ‒Sultanu	A
vrata in so prijazno zadišala pražena jetrca. Ta	duh	je na mah potisnil v ozadje vse neštete druge	A
vinca; kar očitno se širi odbornikom obzorje,	duh	postaja smelejši, malenkostne zasebne in družinske	A
prijaznem prijateljskem razgovoru mu je bil dobil	duh	zopet prijetno ravnotežje, kar se o nogah ravno	A
nesla žlico Tončku k ustom. Pa se mu je gabil	duh	in prijele so ga slabosti, bledega kakor stena	A
zapalil s pristno žveplenko, ki mu je njen ostri	duh	izvabil kašelj in solze, potem se je prav lagodno	A
Opravili ste jo in upajmo, da se je sveti	Duh	obnesel nad Vami!Če se ni obnesel, se pa ni	A
portugalko! Natočil si je čašo: barva je pretemna,	duh	presladak! Pokusil je.	A
nos ‒ nh, nh ‒ in sem dejal: »Ta potica ima	duh	po parceli!« In je morala priznati žena, da	A
vsakdo. Puhti pa vsa šara vsaka svoj posebni	duh,	če ni trdno zaprta ali zamašena.O, vsak dan	A
želodec, tiste kapljice imajo jako raznovrsten	duh.	Dahnila je vame ‒ ne, nič ni bilo!	A
drugačne vesti. Oziroma v vesti da pride drugačen	duh,	takšen da ne bo semkaj vabil. Npr. so otvorili	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani