nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zdaj se je oprijel Helene čez rame globlje in resneje in prisebno, skozi roko mu je plapolal njen hladeči se hrbet in prsti so preverjali na njeni lakti, v kakšni meri in s kakšno hitrostjo se mu približuje, in nič zmešnjave, nič brezglavosti in nepripravljenosti ni bilo v njih. Ogledovala sta si ponujajočo se ravninsko krasoto pod seboj, a zdelo se mu je, da duh ne sledi očem in da roka, ki se izteguje v pokrajino za cilji, ne uboga.
Naokoli po Jedrtini gori je bil že kratkohlačil, in tudi pozneje se je bil udeleževal marsikakega pohoda, kadar so zahajale sem trume ljudi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani