duh (801-900)

. / stran 102 . / 16. avgusta Prešernov	duh	plava nad tem krajem.Ta nebeški pevec, ki je	A
če je, saj se je ne sramujem. Zdaj ko mi je	duh,	dejal bi, prost vse zemeljske teže, vrivajo	A
Kako čudno láhko se čutim!	Duh	moj se dviga, zemeljske teže prost, ter plava	A
kakor da trdno spi. Vila stopi v izbo tiho kakor	duh	in ga pogleda.Ker je mislila, da trdno spi,	A
popotnikov grozno nesrečo in takrat sta mu otrpnila	duh	in jezik.Molče se je pripeljal do tožnega pogorišča	A
življenje bolan na postelji. Služila mu ne bosta ni	duh	ni truplo.Namesto njega bodo zapovedovali zlobna	A
bolezni, ki je obenem tudi poslednja. Vekomirov	duh	me je oprostil kakor bi trenil vseh skrbi, stisk	A
spotoma škatlico. V nos ji udari oster, mrtvaški	duh!	Obšla jo je taka groza, da se je zgrudila.	A
kupce in meščane je jel gibati in pregrevati	duh	novega, duh slovenskega življenja. Vendar ima	A
meščane je jel gibati in pregrevati duh novega,	duh	slovenskega življenja. Vendar ima še dandanašnji	A
sina, zacelila mu težke rane in mu vdihnila nov	duh	in novo življenje. V kratkem sem se popolnoma	A
malopridni otroci: slovenske novele. Njegov delavni	duh	sploh ni bil ustvarjen za nikake, najmanj pa	A
je protivil njegov bistri razum in hrepeneči	duh,	ki je zahteval popolno samostalnost in prostranejše	A
pesem gre neki slovesen, vzvišen in pobožen	duh.	Najkrasnejša se mi je zdela pesem o čisti ljubezni	A
izučil za kupca in si izbistril in obogatil	duh,	kakor bi si ga ne bil nikdar v latinskih šolah	A
mesta. Značaj mu je tako čist, srce tako blago,	duh	tako obsežen in moder, da se čuti vsakdo srečnega	A
. / Od konca je vladal i pod ustavo nemški	duh	v Ljubljani, na Gradu je vihrala nemška zastava	A
polagano. Rodila se je resda slovenska stranka, ali	duh	ji je bil še vedno kilav, dolgo se ni drznila	A
da bi se budil z njimi in razširjal narodni	duh.	To društvo je dovolilo i nam dijakom, da smo	A
dan. Zato pa je napredoval tem lepše narodni	duh	v dolenjskih mestih.Ko sem se priselil na Dolenjsko	A
pasejo. Včasi te jagode grdo smrde, ta zoprni	duh	se jih prijemlje gotovo od kač; nekatere so	A
. / Kači se nobena reč tako ne gnusi kakor	duh	tobaka.Če ga začuti, zbeži tisti hip.	A
jo v vino in vino je dobilo od nje tako lep	duh	in tako moč, da boljšega ni točil noben krčmar	A
se jedi in pijače, pogine na njegovem grobu.	Duh	mrtvega človeka se prikazuje včasi ljudem v	A
nova mokrota, ki je imela tako težek in zoprn	duh.	Jele so se nemirno in plaho zaganjati sem ter	A
je bolela glava; ves život mu je bil potrt,	duh	pa tako čemeren, da se mu ni ljubilo niti govoriti	A
shramba in starost. ◆ Kakršna je posoda, tak je	duh.	* Opomnja.	A
torbice in bombe bile v napotje. Sobo je napolnil	duh	po oznojenih ljudeh. »No, vsaj razpravite se	A
/ ju je zadišalo ter za kratek čas pregnalo	duh	po lizolu. Cene je kar naprej žvižgal in prepeval	A
Odpravimo stare zaostale nazore. Nov	duh	naj pride v vasi, duh socialističnih načel.	A
zaostale nazore. Nov duh naj pride v vasi,	duh	socialističnih načel.Oni dan sem rekel županu	A
Matiji pa le ni mogel vzeti cerkovniške obrti.	Duh	časa je tega mogočnega gospoda prerastel.Odšel	A
premenjala štiri može in vrsto ljubimcev. To je	duh	časa, to je moderno, je rekel neki polpismen	A
Zorko France, Sv.	Duh,	p. Krško V zgodnji mladosti mi je pretresal	A
jih je razsvetlil sv. . / . / stran 53 . /	Duh.	« Črni Peter je medtem nekaj na tihem govoril	A
nevidno in pomagal mu je njegov sin Jezus, čigar	duh	je v telesu Pavla živel triintrideset let med	A
Načrtom, ki jih je narekoval sv.	Duh,	se to ne zgodi.Prisezi mi na sveto vero in zastavi	A
več v Senožečah, ostal je pa tamkaj vaš uporni	duh.	Krivoverci senožeški so se vzlic mojemu svarilu	A
svoji vesti in kakor jim bo narekoval sveti	Duh.	Vojvodinja se je dala s temi izgovori pomiriti	A
da ne zajde vanjo pobožen šepet ali hladni	duh,	ki plava po mračnem svetišču. Mimo so prišli	A
tvojo daljše kakor stopalo mravlje.« »Ali moj	duh	ostane.Vse, kar napravim velikega, bo živelo	A
strahoma in obotavljaje se vleče vase neprijetni	duh,	skrbe divji in temperamentni južni gostje tudi	A
prstih nasproti. Oklene se ga naenkrat kakor	duh.	»Ti si,« jo spozna in se začudi.	A
dejal bi, brez uma. Naenkrat zavre kri in	duh	plahuta, kakor negodna ptica, ki je zapustila	A
tistem daljnem zlatu sedi Oče, Sin in sveti	Duh,	vsi trije en Bog. Nekje pri njih je Marija.	A
Molila pa bom, da bi ti dal sv.	Duh	prave misli.‒ Kaj pa je tvoj sin?«	A
ki je opojen in močan, kakor da bi bil živ	duh,	ki se je privalil oblaku enako iz črnega soda	A
ne govori tako, ker je pod mizo tako čuden	duh,	kakor bi po peklu smrdelo. ‒Kar sem dejal, sem	A
žena in Tomažek, v zapečku mati, jaslice, sveti	Duh,	klopi ob steni in tik vrat molki z debelimi	A
Kako si me preplašil! Prideš kakor	duh	z onega sveta!Ne pišeš, ne daš glasu od sebe	A
mošt se cedi v lesene golide, močan vinski	duh	napolnjuje prostor, gospodar zajema s staro	A
mahni!« hoče zaklicati Pirnat, in angel, ki je	duh,	vidi tudi besedo, zapisano v duši in neizgovorjeno	A
izbi je razlit uspavajoč, lenoben in opojen	duh,	da je človeku, kakor bi ga potegnil kdo iz vseh	A
Kako si me preplašil! Prideš kakor	duh	z onega sveta!Ne pišeš, ne daš glasu od sebe	A
mošt se cedi v lesene golide, močan vinski	duh	napolnjuje prostor, gospodar zajema s staro	A
občutiti in takoj bi vedeli, kakšen je socialni	duh,	kaka prevara sedanjost ‒« Razvnel se je bil	A
ohlapno, ni napetosti, ni umetniške resnobe.	Duh	je raztepen kakor premagana vojska.Tam drhti	A
mahni!« hoče zaklicati Pirnat, in angel, ki je	duh,	vidi tudi besedo, zapisano v duši in neizgovorjeno	A
in topotne z nogo ob tla. »Tebe pa ni sveti	duh	obsenčil!« - pravi.»Kurje možgane moraš imeti	A
razgaljena iluzija o tem, do kam seže njegov	duh,	koliko lahko obseže njegova duša.Zato so le	A
(: Kaj si potem? Si	duh	nemara? ): Zanikujem. (: Potem si nič.	A
svetost skrita v tvojem imenu, naj pride tvoj	duh	k nam, ujetim v snovi.Zgodi se tvoja volja,	A
»Jauha me obleta. Proč hudi	duh,	povrni se v jauhovski brlog! Bog, ne dopusti	A
svetost skrita v tvojem imenu, naj pride tvoj	duh	k nam, ujetim v snovi,« šepeta.»Zgodi se tvoja	A
prahu... Sčasoma se je hiše oprijel nekakšen čuden	duh,	da ne rečem smrad, ki pa se k sreči ni širil	A
na čelo, pogladi ga; morda misli, da si hudi	duh,	dokaži ji, da nisi. Ubogam.	A
puhlimi radodajkami iz iste plasti? Kateri dobri	duh	mi je potem poslal v naročje Trnuljčico, ki	A
vrste, nezaslišano rodoskrunstvo. Proč, hudi	duh,	proč, zla misel, nočem te več poslušati! )	A
S sprostitvijo telesa se je osvobodil tudi	duh:	splahnela sta tisti stalni nemir in bojazen	A
»Saj si res katastrofa. Prikazuješ se kot	duh.	« »Misliš kot dišava ali duhovnost ali duhovitost	A
Strmela je vanj in ga z roko odganjala. »Stran,	duh!	« je šepetala. »Če bil bi duh, bi hotel biti	A
»Stran, duh!« je šepetala. »Če bil bi	duh,	bi hotel biti v tebi, Gaja.Če bil bi duh, bi	A
bi duh, bi hotel biti v tebi, Gaja. Če bil bi	duh,	bi te že zdavnaj našel.« Šepet je bil njegov	A
Zdaj je čutila njegov dotik in sapo. Ni	duh.	»Usojena, dovoljena, o, kruto besedišče!« je	A
očesa še in mrla tvojega čudesa; ustvari te naš	duh,	le z domišljijo, tako kot z njo obljudal je	A
zrakom, in v tej čudni napihnjenki se ji zdi kot	duh,	o katerih pripovedujejo davninske pravljice	A
novo ozvezdje. In je rekel Stvaritelj: »Bodi	duh	povsod!« in je bilo izpolnjeno: na vseh svetovih	A
Polde je tako oprtan videti kot šegav gozdni	duh,	kot palček ponočnjak, ki bo lovil nočne ptice	A
Pa je nimam več. Morda sem blodeči	duh,	ki se lahko prestavi kamorkoli, in sem zato	A
svet brez nauka božjega, kako naj se človeški	duh	ob koncu snovnega vrne k Njemu.Premisli, kaj	A
Moramo pobiti one zgoraj v jami. Pomagaj, Veliki	duh,	da ne bodo trpeli bolečnosti.Obljubljam, zakopali	A
nekaj v omari, in če je, mi je čut pravil, je ta	duh	moški; moj prvi vzgib je bil, da vsaj spodnje	A
v omari? In kaj mi je hotel povedati njegov	duh,	ki je očitno priklenjen v ta kos pohištva in	A
igračkam in dražim s prhanjem, ker me nevidni	duh	ogleduje, in da komaj zadržujem izbruh naslade	A
zarjaveli zapah. Duri so zaškripale in neprijeten	duh	starega papirja jima je zavel nasproti, ko sta	A
med starimi akti, je bil srečen, zadovoljen.	Duh	njegov je nahajal v arhivu najboljšo zabavo	A
poiskal čitalniški sluga, star možak, čigar	duh	je razodeval, da se ne brani žganja, in mu prinesel	A
podstrešje, sva spoznala, da ji nisva v napotje.	Duh	sajastih sten in njih prijetni hlad sta naju	A
da spregledaš, da se zbudi v tebi karniški	duh!	Bridko je, Ožbej, ko moram slišati, da hočeš	A
obljubljenih kolin je klonil Zgagi zoprvalni	duh	in tiho je požiral okarani možak sline požrešnosti	A
zamrmral. »Meni se prav zdi, da ima drugačen	duh!	O kaj pa, čisto poseben in čuden duh!	A
drugačen duh! O kaj pa, čisto poseben in čuden	duh!	Pa se mi vendar ni izpridil?	A
»Prav. Najprvo sem bral, da se more vsak	duh	povrniti z drugega sveta med nas, kadar želi	A
se jutri ponoči bržkone oglasi kakšen pogumen	duh,	če ne dva!« »O presneto, že jutri!	A
rjuho. Že zdaj, brez bergel, je bil strašno lep	duh.	Tiho sva čepela v temni senci.	A
kolena, lasje se mu ježijo, kloni mu glava.	Duh	pa mu z oglodanim rebrcem potrka na potno čelo	A
Adamov!« ga izpodbuja prikazen. »Prav dober	duh	sem in prinašam ljudem le srečo!« »Oh, gospod	A
Bogat bi bil rad, bogat, če ne zamerite, častiti	duh!	« vzdihne Miha Muha, ki so ga nekoliko ohrabrile	A
Muha ponižno. »Prav lepo vas prosim, gospod	duh	... in nikdar vam ne pozabim tega, če mi ustrežete	A
samopašno vsega najboljšega sam!« »Bom, gospod	duh!	« obeta Miha Muha. »Zdaj pa stopi pod okno Lucijino	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani