duh (701-800)

zbor gasilnega društva, pokazal je takoj zli	duh	razpora svoje rožičke: osnovalci so bili razdeljeni	A
cvetjem okrašenega zelenja; le ta omamljajoči	duh	legel ji je na prsi. »Casa Carminati,« dejal	A
severne hribe, prinašala je s seboj prijetni	duh	sena sušečega se, ki je ležalo v kupih po bližnjih	A
je obsenčil tudi njega nekakov »liberalen«	duh	v idealnem obrazu boga Amorja ‒ in nadepolnost	A
katere sredi puhti iz široke posode prijeten	duh	silvestrove pijače. »Bog daj srečno novo leto	A
V početku je bila zemlja pusta in prazna in	duh	božji je plaval nad vodami.«Tako pričenja najstarejš	A
seno, gorsko trdino; vroče sonce je pripekalo,	duh	sena pa je polnil zrak nad majhnim pašnikom	A
dobro dišečimi ocvirki posutega krompirja in ta	duh	mu je vplival tudi na jezik. Tomaž je to opazil	A
Ukaz ni pogodba. Sicer pa vedi, da se tudi zèl	duh	lahko prilagodi šegam in potrebšči nam sedanje	A
časa prepustiš svoj život. S tem bi bil tvoj	duh	rešen teže in spone telesnosti ter svoboden	A
sprehode. Gospod je bil sicer na pol slep, toda	duh	mu je bil vedno bister; lepo me je učil in svaril	A
svojih nog. Tukaj sva v zemeljskem raju; a moj	duh	roma daleč tja do doma; in ko se mi tukaj ponuja	A
moj, da ste me opozorili na vse to. Ali moj	duh,	moji živci ne prebijejo tega preobilja samih	A
»Le potrpi! Človeški	duh	se navadi in živci prebijejo vse. Spomni se	A
jakim in ljutim tekmecem. Ta tekmec je služni	duh,	ki je Samorada otel iz rok zavratnega Miška	A
nadaljuje: »Premalo še poznate Abadona. On je	duh	in ni vezan na prostor; zdajci je lahko v Evropi	A
ustvariti takisto dušno lepoto, pa je zaostajala in	duh	se ni dvignil nad vsakdanjo podlost. Telesna	A
prekletstvo in pregnanstvo. Meni, ker sem popoln	duh,	ni nobene rešitve: moje prekletstvo in pregnanstvo	A
in pregnanstvo je večno. Ti, ker si nepopoln	duh,	dosegel si milost in rešitev in če zopet padeš	A
besedo, da je bil Samorad uverjen, kako nje	duh	visoko nadkriljuje njegovega duha.Temne oči	A
odločevati ... In ti zahtevaš, da bi jaz, nadzemeljski	duh,	prizanašal tej človeški krvi, vam tako ceneni	A
slovenski: ‚Gonôba’).’ To sem jaz Abádon-Gonôba: zli	duh	laži in prevare, licemerstva in krivice ‒ sploh	A
pomoč mojih podložnih duhov. Jaz sem mogočen	duh,	in sled mojih stopinj se na široko pozna, slično	A
so povedali svoje mnenje, da so našli sled in	duh	pruske kisline v ženinovem telesu in da je mož	A
ni . / . / stran 151 . / vrnitve, ali da se	duh	ne razredi v zgolj atome, ki se nemara več ne	A
Vpraša se: »Kje mi je telo?« Zdajci se mu	duh	nekam sesrédi in Samorad vidi pred seboj. in	A
samota in praznota okrog in okrog; Samoradov	duh	pa zopet dvoji, kaj je bilo v teh prizorih resnica	A
prepušča do bodoče zamene. Kar zaželite ‒ in	duh	vam šine v prazni lev.Ta prikazen se oživi in	A
bistro vidi in čuje ter slastno v njem prebiva	duh,	ne spomnivši se, da je novi život prazen meh	A
resnice. Oseba sem kakor vi, morda človek, morda	duh.	Toliko je gotovo, da oba vkupaj dejana na lekarniško	A
malone za teden dni. Telo se mi je omladilo in	duh	je bister in živahnejši nego kdaj.Brez te čarobne	A
Za to je treba dokaj več; zakaj ‚črka mori,	duh	oživlja’.Sploh ne koristi ugledu vere, ako se	A
usoda starčkov, kadar jim odreko mišice ali	duh	ali vid in sluh.Človek, ki je doslužil svoje	A
Starček dé prijazno in sočutno: »Blagost ti, tožni	duh	iz zapada, ki hodiš semkaj žalovat po razpadu	A
slave in veličave!« Samorad odgovori: »Nisem	duh,	ampak živ človek iz devetnajstega stoletja;	A
gospodarjev te zemlje.« »Kdo ste vi, blagi	duh?	« »Nekoč vam tega v svoji žalosti nisem hotel	A
Izšlo se je, kakor sem prerokoval.« »Oh, blagi	duh,	prežalostne spomine mi budite!« »Tako je, prijatelj	A
med posamezne izvežbance, ne da bi se roka in	duh	kdaj bavila z drugim opravilom in ne da bi človek	A
Samorad se preplaši in zakliče: »Kdo si, zlobni	duh,	ki me trpinčiš, očitajoč mi nedolžno moje lice	A
blagih želja?« Prikazen odgovori: »Nisem zloben	duh,	ako ti očitam dobo, ko še nisi poznal kesa in	A
obrnjena k Samoradu: »Najprej vedi, da ta zli	duh,	ki se je sedaj prismradil semkaj, nima moči	A
njega prijatelji! Jobu je ostal zdrav vsaj	duh;	tebi pa ni ostalo nič.Svoj život si zamenjal	A
človeške. Tako te je sestavno vzgajal tisti	duh,	ki te izvestno ni zastonj otel iz savskih vrtincev	A
morejo izogniti kakor ne posamezni človek. Tudi	duh	vsega naroda ali naroda kot celote nima življenja	A
Zora puca, bit će dana!’ Kažejo se znamenja, da	duh	bratoljubja in pravice, prešinjen po krščanskih	A
izhodi, jedno stoj i vladaj pravo nad narodi!«	Duh	umolkne.Ko pa vidi, da Abadon, še vedno na strani	A
stran 267 . / Vreden si tem več, ker se je zli	duh	toliko zanimal zate, da te je otel nepremišljenega	A
pogleda duha in mu veli, naj prestane govoriti.	Duh	se razjoče in izgine, Samoradu rekši: »Nesrečni	A
se odreče Abadonu in njega pogodbi. Ko blagi	duh	odide, prisede Abadon prijazno k Samoradu pod	A
k Samoradu pod oreh in spregovori: »Sanjavi	duh,	ki te je ravnokar nadlegoval, sličen je prav	A
svečano potrdila, kadar boš zopet cel in svoj	duh	v svojem telesu.Sedaj ti je pa na voljo dano	A
Pa kaj bi tisto ‒ meni je ušel človek ali	duh,	ki je morebiti nedolžen; učenim gospodom pa	A
nedolžno oproščenko? Gotovo je, da hoče zli	duh	Abadon tudi s Cvetano igrati tako, kakor igra	A
strastno zakriči: »To ni Veselin, to je peklenski	duh	Abadon; jaz sem tvoj Samorad Vese lin!« Cvetana	A
človek govori resnico, milostiva gospa! Jaz sem	duh	iz pekla v Samoradovem telesu.Ta spojina sence	A
zdelo nekamo ostarelo in oslabelo; tudi moj	duh	se v njem ne čuti več tako doma kakor pred zamenom	A
šolskemu uku toliko neuredovanega berila, da moj	duh	ni mogel prebaviti vsega po vrsti.‒ V šolskih	A
v zemljo in da padajo zvezde name! Odjenjaj,	duh,	in ne trpinči me!Beži, beži, nesrečni spomin	A
seboj,« povzame tujec sočutno. »Jaz nisem tuj	duh,	temveč del tvojega duha: tista boljša polovica	A
boljša polovica, katere ni mogel osvojiti zli	duh	Abadon; tista polovica, katera je ohranila blage	A
otel. Verjemi mu; saj je sam povedal, da je	duh	laži in prevare!Dejanski mu ni bilo mnogo do	A
Nimam moči! Pomozi mi ti, blagi	duh!	« Na te besede se svarilčevo telo prime Samoradovega	A
vpliva čisti gorski zrak na živce in kako se	duh	raduje ob razgledu na gorske velikane, katerim	A
gora za našim jezerom zrasti nad Triglav. Nje	duh	jo je napenjal, zmaj je tiščal in vzdigoval	A
menoj.« Tedaj se v meni zbudi tisti nagajivi	duh,	ki mi je bil tolikrat v zlo, da odgovorim brez	A
tem preobratom in zaželel, da se me pesniški	duh	prime stanovitno in neločljivo, kakor se otroka	A
slavi in brezsmrtnosti, nego da bi me pesniški	duh	obhajal samo tedaj, kadar sedim v kupu planinskega	A
svet zunaj tesnega Bohinja. Od Črne prsti me je	duh	nesel od gore do gore proti zahodu, in sedel	A
pa se ne privadimo vsakdanji samoti, ker se	duh	ne more odvaditi premišljevanja.Ravno te vedne	A
nad Bohinjem. Tedaj se je v meni zbudil dobri	duh,	čigar glas sem do zdaj redkokdaj slušal, in	A
neznana nehvaležnost!’ Tako mi je veleval dobri	duh;	a zmagalo je zopet tisto varavo samočastje,	A
nepremišljenega ali zlobnega dejanja nego drvena in	duh	drvenujoča palica, ki često v otroku budi samo	A
bodril Macafur, ki se mu je pridružil kot zli	duh.	»Pij!« je velel Lovrač. »Lovrač!	A
smrad po smodniku in da se v tem smradu meša	duh	po krvi in drobovju.Zgrabil je puško; cev se	A
se je razlezla po njegovem telesu in mrliški	duh	in vonj po svečah sta mu udarjala v nosnice	A
Davorin bi bil od lakote umrl. Tudi njegov	duh	je bil otemnel in meglen.Vsak dan so ga strašili	A
»Tu je bla, tu je ni... krščanski	duh	diši.« Strašno težavna in nevarna je	A
OSNOVA SNOVI 52 BAMBUSOV ZID 54 NE JESTI! 55	DUH	56 NA NEBU ŠČIP, V PRSIH ZEMLJA 58 PROCES MUZIKE	A
MORJE, KI GA NI 112 ČAKAL SEM TE PRI SKALAH 114	DUH	VODE 116 JUTRANJE OČI 118 MORSKO UHO 120 DO	A
iz tretjega rodu ... . / . / stran 56 . /	DUH	Za to besedo je lovorov vonj, opojno pomirljiv	A
in topel ... Nato z jutrom vzvalovi misel:	DUH	RASTE IZ TELESA. SLEPI PLESALEC Prah se stopnjuje	A
Prihajajo ubijat lovor, mu izpuliti oči, mu izdišati	duh	in posekati veje. Toda vas je lovornata.	A
Bom pa sam! . / . / stran 116 . /	DUH	VODE Povsod voda, sama voda, ki se zaletava	A
Kje je tvoja srčna mišica? Kje je tvoj	duh,	da zapolni mojo prazno strast? JUTRANJE OČI	A
slabe volje. Kot da bi ga obsedel nekakšen zli	duh.	Jasno, slabe volje smo nato postali vsi.	A
zapuščeni; bivala je nevidna med njimi, njen	duh,	njen blagoslov je plaval vedno nad ljubo družinico	A
rada vzamem lepo knjigo v roko, da se mi dvigne	duh	nad zemeljsko nižavo, tam se odpočije, okrepča	A
malo, gospa!« poučuje jo gospod Mirodolski. »	Duh	ni napačen!« »Tudi slast ni slaba, le pokusite	A
Večerja je bila gotova. Prijeten	duh,	ki se je razlegal po izbi, prebudi dekleta;	A
jemlje, ali ga sam dela ali mu ga pa hudobni	duh	prinaša.Za tisto staro podrtijo na Skali je	A
čislan zdravnik, bil je celo na glasu učenjaka;	duh	njegov je neutrudno izsledoval skrivnosti narave	A
oči, to hojo, to gibanje, zamislil se mu je	duh	v pretekle čase. Kakor luna izza oblaka jela	A
skok, a njemu na čast bodi rečeno, njegov dobri	duh	ga o pravem času potegne nazaj.Zamiží, da ne	A
ste se dotaknile ve, to še dolgo diše blagi	duh	vašega blagoslova, prijetneje nego drage dišave	A
vse, in kako vzvišeno, umetno! Kako telo, kak	duh,	kake posameznosti, kaka celota, kaka ideja!	A
trepet, za njimi požar in jok in stok umirajočih!	Duh	pa božji se ne bliža v grmečem viharju, bliža	A
pod jasnim večernim nebom in z njim nama plava	duh,	dalje dalje čez dobravo in planjavo, čez griče	A
življenja čisto izginila izpred oči; vendar je bil	duh	tega dekleta čudno združen z vsem mojim mišljenjem	A
mladika pa celo k meni sili skozi okno. Sladek	duh	s cvetočih grajskih gredic me objame, ko odprem	A
pokoja željan ‒ pokoja, kjer nič ne čuti ni	duh	ni telo, kjer mi prestane utripati nemirno,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani