duh (601-700)

se rabi vino pri svetih mašah božjih, govori	duh	blaženega Antona od Kala, odslej naj ga pijo	A
posode ter nalivala kavo, da je silil prijeten	duh	pod zelene veje. Tudi gospa Mica ni	A
vaji; v mogočnih plasteh mi je padala trava in	duh	sveže zemlje je puhtel od nje. Prvi	A
zaječal kdo: »Milostivi naš Jezus!« ali pa: »Sveti	Duh,	pridi k nam!« ali: »Molite, molite, sodni dan	A
mati Medudka; iz zamaknjenja jo je prebudil	duh	mesa.Dvignila se je z ležišča in pričela moliti	A
vzdigoval in ki je po sobani razširjal prijeten	duh.	Dasi je bil France Jereb tedaj že jurist ter	A
sem poskušal, a sami ne opravimo nič. Sveti	duh	pa me je razsvetlil ter mi pokazal pot v staro	A
vdanosti do vladajoče dinastije. Črnožolti	duh	je preveval grad radovljiški, a preveval je	A
prodajalkam ter zaklicala: »Žene, verujte mi! Kakor	duh	svetega groba gre od njega!Pravi svetnik je	A
mali zvončki; nad vse pa se je ulegal prijetni	duh	kadila. Občinstvo je strmelo: toliko bleska	A
daleč so cingljali mali zvončki in prijeten	duh	kadila je še vedno polnil zrak. Marička je bleda	A
Veličestvo! Samo enkrat me je zapeljal peklenski	duh,	da sem zašel s pravega pota!Ali ta greh, Veličestvo	A
kakor bi bilo iz čistega zlata. Okrog puhti	duh	gozdnega življenja, ptice frfotajo od veje do	A
zraku pa se je iz bližnje kuhinje razširjal	duh	ogrskega golaža, iz česar se je dalo sklepati	A
ustrelil ptico albatros, kako je potem razkačen	duh	preganjal ladjo, kako so tovariši pri luninem	A
se črtata od temnega mraka. Gozdni ponočni	duh	pa je napolnjeval prostor naokrog. Ali vsa srčnost	A
nachtumhüllt.« S poslednjo besedo je odplaval	duh	Filipa Tekstorja v neizmerno večnost!Ko pa je	A
Užival sem nemško vzgojo; v meni živi zato	duh,	okovan v nemške verige.Zemlja, v kateri koreninimo	A
pušili drage cigare, da se je dima aromatični	duh	razširjal po senci. »Prijatelji,« izprego	A
časih glave stikala, in Bog zna, kateri hudobni	duh	ji je povedal, da sem jaz, ko so me napadali	A
prinesel na Otok. Med potom pa me je hudobni	duh	premotil, da sem jo poljubil na lice.Od tedaj	A
kake plamene je povzročila v moji duši! Moj	duh	je bolan!Ironiziram se samega sebe!	A
stare hiše in da se ni čutil več tisti temni	duh,	ki je obdajal očeta Polikarpa in njegovo staro	A
po samotni nočni stezi. Prenehal je moliti in	duh	mu je takoj prekipel pri zavesti, da so krivega	A
Njih trupla ste položili v zemljo, ali njih	duh	je ostal v naši sredi.Bili so nekateri med njimi	A
ležal na tem ležišču. Meso je bilo slabo, ali	duh	je bil še slabši.l Umolknil je in tudi dekle	A
mi ni. Raztrgano in onemoglo je moje telo, a	duh	mi je čil in kakor orel razpenja svoje peruti	A
razpenja svoje peruti nad visoko Zalo. O moj Bog,	duh	v meni govori, da so prešli zame tisti zlati	A
Kanonik Amand je pri tej priči umrl in njega	duh	je splaval pred našega Boga na sodbo ...Tako je	A
ki ga je videl v smeri, odkoder je prišel, in	duh	mu je bil ves doma.Zdaj se je vdrugič zares	A
krepostna sestrica naša, da ti je sam Sveti	Duh	vdihnil tisto pametno misel o treh kmetijah	A
spominjal opatovih opominov in je vedel: »Le	duh	sme stopiti v ta red, za telo, za posvetnost	A
kapelici zmolil kratko molitev, da bi mu Sveti	Duh	vodil besedo in da bi ga Mati božja varovala	A
pokril obraz in zaječal: »Križ božji, ali je	duh	prosvetljenstva že tako premotil tudi vas?Veste	A
kakor je bil. Bog Oče, Bog Sin, Bog Sveti	Duh	...’ Po teh besedah je s korcem vode	A
»Dunajski kardinal Hercan, iluminat, je zli	duh.	Cesarju se liže in prikupuje, najsi ta počenja	A
mu je srce molilo. Gledal je po dolini, a	duh	mu je prebiral preteklost stare Trlepovine	A
nas.« Tako je še tisto uro začel zli vojni	duh	vršati od vasi do vasi, od hiše do hiše.	A
‒ Ali je odpuščanje zanj? ‒ Zli	duh	se mu reži izza Ivankinega hrbta: Beži, beži	A
in drvi s svojim nemirom v temno noč. Kakor	duh	vzdihuje po polju in išče miru. »Ljube njive	A
nastlati okoli postelje, pa bi ga bil odgnal	duh	Šentjanževec.« »Molči, zijalo!« je hlapec tiho	A
»O,« je opat mislil, »to je bilo?	Duh	... angel ... kaj vem?« Hitro se je pripravil in	A
skrivnosti.« Mladi gorečnik je slušal, a delovni	duh	mu je vendar še in še iskal poti do ljudstva	A
Neumnost je, prazna vera, če veruješ, da se	duh	rajnice žene spreletava po svetu.Moli zanjo	A
blagoslovljeno vodo kropil polje, da bi ga Sveti	Duh	otel toče in slabe letine. Njive so bile same	A
in tihe, nihče ta dan ni smel delati, Sveti	Duh	sam je nad njimi in rosi po zemlji. »Dežuje	A
je potlej odprla okna in vrata, da bi Sveti	Duh	prišel v hišo. »O, Liza, kako si pridna in skrbna	A
Glejta,« jima reče škof, »današnji dan je sveti	Duh	na svet prišel na apostole, kateri so bili v	A
mogel umakniti. Kakor bi ga bil navdihnil sam	duh	njegove umrle matere Skalne Zvezde, se je Plamenolasec	A
navzgor bi bil. Morda ga je spet navdihnil	duh	umrle matere, ki je bila na to stran doma in	A
Plamenolasec pa ‒. Če ga ni	duh	Skalne Zvezde vodil v lovišča belega bobra?	A
porečem, kakor bo pač naneslo. Morebiti mi	duh	umrle matere prišepne pravo besedo.«Jelen je	A
Čudno! Kakor bi ga v spanju res navdahnil	duh	umrle matere, je sedaj vedel, kaj naj naredi	A
sedanje moči in veljave. Vodi ga pa še vedno	duh	Skalne Zvezde, njegove umrle matere.Je kar nespametn	A
sploh tam kaj je. Lačen bi pa moledoval njegov	duh	okoli kolišč in bi vse noči ne bilo pokoja.	A
prestopek, pa ga ni. Morebiti mu je ubranil	duh	umrle matere, Skalne Zvezde?Ali pa na ljubo	A
Lisjak. Od rodu, ki ga varujeta beli bober in	duh	Skalne Zvezde.Še dobro mu bo žal.	A
očetom in bratom ‒ zahvaljen bodi beli bober in	duh	njegove matere ‒ z obema se je razšel zmirjen	A
stala tam vsa bela in medla, kakor bi bila že	duh	in nič več ne živ človek. Njen glas je bojevnike	A
Komaj. Beli bober in	duh	umrle matere bi ga ne bila mogla ubraniti pred	A
upala je še, bil čut mehák. Ne upa več, zdaj	duh	je v njej krepak »Kogá ljubiti nimam več, ne	A
baje že več žensk pred njo skušalo, da je moški	duh	in moška moč na svetu hujša od ženske. Dolgo	A
strašim se celo, če potem mislite, da je v meni	duh	vednega nasprotovanja.Vi morda to besedo, o	A
dobro premislil? Ali si kaj molil, da bi ti sv.	duh	pravo pamet dal, da bi po božji volji svoj sklep	A
in rovarje in kar je enakega blaga še hudobni	duh	zatrosil med pšenico današnjega sveta. Od vseh	A
ubožna, da nam ne moreta dati, kar si poželi naš	duh,	ki se ne čuti domačega.Zato si naš duh svoj	A
naš duh, ki se ne čuti domačega. Zato si naš	duh	svoj svet ustvari, to je umetnost. Ta nas iz	A
Usede se h knjigi. Ali kadar je	duh	lastnih misli poln, ne more se vdati drugim	A
čez lepo, dobro dušo. Zdelo se je Leonu, da	duh	vednega zanikanja, protislovja, ki ga je opazoval	A
Pavlina ni tega vsega v en hip zvedela. Njen	duh	tudi vsega ni poslušal niti ne razumel.Razumela	A
le umreti ne. In v takih prilikah je ženski	duh	močan.Prevlada in premaga živce in vso telesno	A
bi dejal, da ni sile zanj, če ga je sam hudi	duh	branil in me prepodil.« Ko je Šepec to izgovoril	A
zgrešil stranskega pota. Pa kakor bi mu sovražen	duh	kljuboval, ravno zdaj ni bilo nobenega človeka	A
takega pripetilo. Čutil je, da bi bil hudoben	duh	v njem skoro pripraven.Ali pamet, sodnica za	A
pred oči prišel ta mož kakor hudoben, nagajiv	duh.	»Ti pes!« vpil je Marijan in zavzdignil kopito	A
je dolg, suhoten in na eno nogo malo šepast	duh,	ki mu ljudstvo pravi birič. »Tako!	A
potrpeti je treba do jutra. Znan, neprijeten	duh	mu udari v nos.Hitro plane iz postelje, dotiplje	A
potem zopet vsega vkup nisem mogel verjeti,	duh	mi je otrpnil, na vse kombinacije nevednih,	A
oglasila, da ne bi storil strašnega hudodelstva, pa	duh	peklenske skušnjave ga v trenutku zopet premaga	A
zares vstal vitez iz groba, da je ta njegov	duh.	Rojar je videl to splošno otrplost, spoznal je	A
sovraštvo in poboj kristjanu in njegovi veri. Vojni	duh,	ki je navdajal očeta, tudi se ni zatajil pri	A
svetlo in veselo po višnjanski drhali. »Božji	duh	ga je razsvetlil, poslušajmo!« šepetajo stari	A
tudi Antona spremenil, ohladil mu maščevalni	duh	in bogve da li se ne bode dala stvar zravnati	A
oživljena« je bila zopet pokopana; velikanski	duh	francoski je bil strt, vračalo se je staro avstrijsko	A
vonji prebujajoče se zemlje, mu je zavalovil	duh	mesojede živali. Volk?	A
razkodranih hrbtih in preganjalo iz volne rezek	duh	po ovčjaku. V vaseh so se oglašali petelini	A
drevje, je utopil zatohli . /\ .. stran 85 . \/	duh	po senu in slami, katerega je prinesel s sabo	A
ničesar, bilo je vendar, kakor bi bil hudoben	duh	tu vsako radost prepodil in sobo z zrakom napolnil	A
ustrelili.« »Menda je vaju z očetom nocoj hudi	duh	obsedel!« zadere se brat. »Pa to ti bom tudi	A
le še bolj je bil tepen. Zdajci ga maščevalni	duh	popade. »Hrvat bi me bil mogel rešiti teh nadlog	A
pečenke! Lepa porcija, lepo opečena, rumena; in	duh	udarja prijetno v nos in golt.To je »stotniku	A
/ stran 9 . / Prvi dan je imela jed čuden	duh,	drugi dan je bila preslana, tretji dan ‒ je	A
čemu to predavanje?« V Korenu se je vzbudil	duh	zanikanja, opozicije.Sam sicer ni bil vesel	A
naglo. V Korenu se je dvignil stari zanikalni	duh	in skoraj bi bil izustil: »Kaj vam do tega,	A
stanovanje gospe, pričal je tudi hud mošusov	duh,	ki je koncipista tako mamil, da je sprva skoraj	A
smehom ter se koketno obrnila k njemu. Mošusov	duh,	somrak v sobi in bližina lepe gospe, ki mu je	A
smehljaj, na nje pogled in pa ta močni omamljivi	duh	vijolic na oknu ‒ vse to je zakrivilo, da so	A
pripravila skrbna hišna gospodinja; pa ta vonjava, ta	duh	ni imel več take moči ko nekdaj one vijolice	A
gozdu. Škoda, da jih v temi ne razločite; pa	duh	vam jih mora izdati.« Rekoč mu pomoli šopek	A
Vrbanoj in s tem tudi izgine iz družbe bojeviti	duh,	katerega je vcepil gospod Frančišek z zabavljivo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani