nova beseda iz Slovenije
(Mt 24,32‐35; Lk 21,29‐33) *28 »Smokvino | drevo | pa naj vas nauči: kadar postane njegova veja | A |
Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. | Drevo, | ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo | A |
videl vzeti ivér iz očesa svojega brata.« | Drevo | spoznamo po sadu »Ni dobrega drev | A |
drevesa, ki bi rodilo dober sad. *44 Vsako | drevo | namreč spoznamo po sadu.Smokev ne obiramo s | A |
vseje na svojem vrtu. Zraste in se razvije v | drevo | in ptice izpod neba gnezdijo na njegovih vejah | A |
Povedal jim je priliko: »Poglejte smokvino | drevo | in vsa drevesa. Ko vidite, da začenjajo brsteti | A |
pihali ne na zemljo ne na morje ne v katerokoli | drevo. | Nato sem videl drugega angela, ki se je vzpenjal | A |
sredi njegove ulice in obákraj reke pa raste | drevo | življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj | A |
zgrešiti Ganeševe hiše. Pred njo je raslo edino | drevo | v vsej vasi, pa tudi nekoliko boljša je bila | A |
razmere, vendar je bil Ganešev mangovec edino | drevo | v tem kraju. Vaščani so ob zori še v mraku hodili | A |
“Na nekej smo pa pozabil. Odtrgal je na | drevo | pribiti napis GANEŠ, mistik. “Ne ga metat stran | A |
nastane - in kako hitro se lahko vse uniči! | Drevo | rase in rase - pa ga ledolom ali žaga v hipu | B |
ciničnem oglasu tovarne pohištva Brest iz Cerknice: | Drevo, | brez tebe me ne bi bilo. 5. novembra. | B |
Inonije so sonce, zvezda, nebo, voda, jajce, zrno, | drevo, | žival (ptica, riba, krava), beseda -- večne | B |
rastlinstvom in živalstvom. V središču tega sveta je " | drevo, | na vejah katerega rasejo sadovi misli in podob | B |
katerega rasejo sadovi misli in podob", večno | drevo | življenja, najpogosteje v podobi vrbe, breze | B |
davnega Boga Očeta k spolnosti. Kajti falos je | Drevo | življenja, ki ga je posekal nihilistični Kristus | B |
kupil nov avtomobil, namesto da bi sedel pod | drevo | in premišljeval o skladnosti moškega in ženskega | B |
potem pozobal v njej skrite žužke, ki izjedajo | drevo. | Ko se čudimo lepemu plezavcu, nam nekaj zašumi | B |
vrheh šepeta in šumlja listje, kakor da bi se | drevo | pogovarjalo z drevesom.Nenadoma se blizu nas | B |
je živa. Z veje zleti na vejo, z drevesa na | drevo, | na zemljo, k potoku, v grmovje, pod nebo, pod | B |
bile so večinoma ”čisto navadne“ pokrajine: | drevo, | gozd, polje, reka ... O, če bi bil elegantni Somov | B |
so potrgali zlate sadove, ki jih je obrodilo | drevo | naše kulture, to drevo, ki je vzraslo iz zemlje | B |
sadove, ki jih je obrodilo drevo naše kulture, to | drevo, | ki je vzraslo iz zemlje, pognojene s trudom | B |
tedanjih razmer v slovenskih deželah; ni stal kakor | drevo | v puščavi, temveč je bil samo besednik svojega | B |
naravnost nadčloveške nesebičnosti, da je to mlado | drevo | slovenske kulture obrodilo sad.Trubar sam je | B |
padajo. In vendar je še mogoče, da umrje žlahtno | drevo | čisto v zatišju, komaj opaženo, od viharja nedotaknjeno | B |
pa se reži s tega belega papirja! Obsekali so | drevo, | korenin pa niso izruvali; razraslo se bo, razbahalo | B |
kroglam je ušel le tako, da se je skril za debelo | drevo, | ki ga je varovalo pred zadetki, ki so drug za | B |
drugih oblikah), Jagnje božje, golob, lilija, | drevo | življenja, orel in panter.2 Izmed teh pa | B |
držita rog izobilja, trta simbolizira najbrž | drevo | življenja (mogoče 2. stol.). 34 E. Dietz, Zwei | B |
ustoličevanje je zato ostalo, podobno kakor lipa, | drevo | življenja,9 ki je prav tako eden najlepših | B |
ni mogla oblikovati 9 prim. J. Šavli, Lipa ‒ | drevo | življenja, Glas Korotana, Dunaj 1982 šele po | B |
listi predstavljajo karantansko oz. slovensko | drevo | življenja, starinsko lipo.28 Klobuk, znak | B |
znak) in skrbeti za njegovo življenje (lipa, | drevo | življenja) res ne more lepše izražati svojega | B |
Korotana 1981, str. 13‒33 28 prim. J. Šavli, Lipa ‒ | drevo | življenja, Glas Korotana 1982, str. 24 29 D | B |
je stik z naravo in njenimi pojavi. Mogočno | drevo | mu ne predstavlja več življenja. Ko grmi, starši | B |
trentarsko oznako brinca, ki pomeni iglasto | drevo. | O krivopetnicah pa nam že na začetku stoletja | B |
Jožko Šavli: Lipa, | drevo | življenja Slovencev / SLOVENSKA ZNAMENJA Virtualna | B |
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina | Drevo | vesolja in večnega življenja 9 Drevo življenja | B |
Vsebina Drevo vesolja in večnega življenja 9 | Drevo | življenja 15 Lipa 24 Grška in latinska poročila | B |
latinska poročila o lipi 25 V Srednji Evropi 30 | Drevo | zdravja, božje drevo 40 Slovenci in lipa 50 | B |
25 V Srednji Evropi 30 Drevo zdravja, božje | drevo | 40 Slovenci in lipa 50 Lipa na vasi 54 Lipa | B |
ples. Godci pa so sedeli med njenimi vejami ( | drevo | glasbe).‒ Sliko, kot pristen dokument svojega | B |
kasneje, razni pani, silvani, favni, nimfe ipd. | Drevo | ostaja torej slej ko prej navzoče v človekovem | B |
stran 9 . / južnem Primorskem pa tudi drugo | drevo, | češnjo (Dolina), bor (Boljunec) ali brezo (Brda | B |
rasti, zdravja in blaginje celega ljudstva. | Drevo | vesolja in večnega življenja Najpomembnejše | B |
vesolja in večnega življenja Najpomembnejše | drevo | v bajeslovju stare Evrope je bil hrast.Pri | B |
hrast v kraju Dodona v Epiru, najsvetejše | drevo | vse Grčije.V šumenju njegove krošnje naj bi | B |
hrasta je prešlo postopoma v pozabo. Kot sveto | drevo | je pripadal hrast tudi drugim bogovom in boginjam | B |
tudi Dionizu, čigar ime razlagajo kot »Zevsovo | drevo« | (dius nusos), zraslo iz matere zemlje (traška | B |
Rimljani, pri katerih je veljal za Jupitrovo | drevo. | Isti pomen je imel hrast tudi pri germanskih | B |
drevesa naletimo v zgodovini vseh verstev. | Drevo | je starim ljudstvom bivališče božanstva, mnogim | B |
povezanosti z vesoljstvom ter vsem božjim. Sveto | drevo | prerase v slednjem primeru v simbolično drevo | B |
drevo prerase v slednjem primeru v simbolično | drevo | vesolja, kot ga srečamo že pri starih Kitajcih | B |
167 pr. Kr.). Hindujska Indija si vesoljsko | drevo | predstavlja s koreninami na nebu.V Evropi pozna | B |
drevesa nordijsko bajeslovje kot jesen Yggdrasill, | drevo | sveta in drevo vesolja ter najvišjega boga Odina | B |
bajeslovje kot jesen Yggdrasill, drevo sveta in | drevo | vesolja ter najvišjega boga Odina.Svoje korenine | B |
Tudi mnoga preprosta ljudstva poznajo vesoljsko | drevo. | Prastari simbol drevesa najde svoj pomen tudi | B |
človeškega rodu, njunega potomstva. To je bilo | drevo | spoznanja dobrega in hudega.Toda Bog je človeškemu | B |
k odrešenju se kot simbol le-tega pojavlja » | drevo | večnega življenja«, kot življenjsko drevo v | B |
pojavlja »drevo večnega življenja«, kot življenjsko | drevo | v krščanskem pomenu. Po nauku sv. Tomaža Akvinca | B |
nauku sv. Tomaža Akvinca in sv. Avguština ima to | drevo | takšno moč, da človeka varuje pred boleznijo | B |
spominu in hrepenenju. Ob koncu sveta pa bo | drevo | večnega življenja znova nagrada pravičnim | B |
Kristusov križ nam bo vrnil raj in ta križ je | drevo, | ki ga je Gospod pokazal sredi raja Adamu ...Kot | B |
Gospod pokazal sredi raja Adamu ... Kot resnično | drevo | (večnega) življenja in Marijo kot zemljo v raju | B |
Damaščan in nekateri cerkveni pisatelji. Krščansko | drevo | življenja se pogosto popolnoma istoveti s Križem | B |
cveti v veri po odrešenju.«12 Krščansko | drevo | večnega življenja je sveto in vesoljno v najvišjem | B |
narodovega življenja. Tega bomo na kratko imenovali | drevo | življenja.Gre tudi v tem primeru za sveto drevo | B |
življenja. Gre tudi v tem primeru za sveto | drevo, | toda za drevo zemeljskega življenja po božji | B |
Gre tudi v tem primeru za sveto drevo, toda za | drevo | zemeljskega življenja po božji milosti, za tuzemsko | B |
zaradi njenih lastnosti postala življenjsko | drevo. | Sadež je ljudstvu lahko glavni vir prehrane ali | B |
dragocen; obilje semen kaže na rodovitnost; | drevo | lahko spomladi prvo ozeleni in naznanja duha | B |
drevesna vrsta postala temu ali drugemu narodu » | drevo | življenja«, je prvotno pomenila v vsakem primeru | B |
gledanje, tako da postane čez kako stoletje | drevo | sámo le še narodni in s tem heraldični znak | B |
leta 1965 svoje mesto tudi na državni zastavi. | Drevo, | njegova veja ali list so danes kot državni znaki | B |
Milan 1980, str. 98 . / . / stran 15 . / | Drevo | življenja Podobno kot krščanstvo, vidijo tudi | B |
zgodovini prisoten konkreten simbol, t. j. » | drevo | življenja«, kot prispodoba tostranskega življenja | B |
rasti in blaginje posameznega naroda. Torej | drevo | življenja v svojem najbolj značilnem, pravem | B |
postavimo lahko tudi splošno opredelitev.16 Neko | drevo | ali tudi druga rastlina postane simbol narodovega | B |
drevesa življenja. V starih omikah Vzhoda ima | drevo | življenja v verovanju ljudstva osrednje mesto | B |
Albero, erbe e piante) . / . / stran 16 . / | drevo | zdravja) naletimo nanj potem tudi pri Babiloncih | B |
vsemu Bližnjemu vzhodu še danes življenjsko | drevo. | Iz zapisov starih Egipčanov sta nam za življenjsko | B |
zapisov starih Egipčanov sta nam za življenjsko | drevo | poznani dve imeni: »nehet« ter »ima«.Prvo je | B |
značilno egipčansko ‒ sikomora, domače sadno | drevo. | Egipčani so verovali, da v tem drevesu biva | B |
verstvu starih Perzijcev je bila cipresa sveto | drevo, | po svoji značilni rasti prispodoba svetega plamena | B |
dvorih in po vrtovih ter pred palačami. Kot | drevo | življenja so jo Perzijci spoštovali zaradi visoke | B |
Libanonska cedra je poleg tega tudi izredno mogočno | drevo | in zrase do 30 m višine.20 Zaradi mogočne | B |
zastavi države Libanon. V bajeslovju Indije ima | drevo | še poseben pomen, kakor ga danes nikjer več | B |
religiosa), t. j. figovec. Upodabljajo ga kot | drevo | sveta, ki ima korenine na nebu in je z vrhom | B |
str. 39, 50 . / . / stran 18 . / Svoje sveto | drevo | pozna tudi indijski budizem in sicer kot figovec | B |
kot figovec ‒ bodi, ki predstavlja prav tako | drevo | življenja.Pod njim je bil rojen Buda (Prebujeni | B |
se razteza figovec. ‒ V Indiji je figovec | drevo | sveta in tudi drevo življenja.Rase na sredi | B |
‒ V Indiji je figovec drevo sveta in tudi | drevo | življenja.Rase na sredi indijskih vasi, pod | B |
Grkih je vsako božanstvo imelo svoje posvečeno | drevo. | Drevo življenja pa je bila ljudstvu oljka, | B |
vsako božanstvo imelo svoje posvečeno drevo. | Drevo | življenja pa je bila ljudstvu oljka, sicer | B |
Atencev ter zatem vseh Grkov. Kot da bi oljčno | drevo | mislilo samo na človeka in prav nič nase: olje | B |
še nekaterih primerih.26 ‒ Kot posamezno | drevo | ali pa v gajih je pinija še danes značilna za | B |
pokrajino. Njen simboličen pomen kot življenjsko | drevo | pa je že povsem zabrisan. 25 W. Mannhardt II | B |
zato, ker je Špancem pomarančevec življenjsko | drevo. | Značilni pomarančni gaji so pred stolnicami npr | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |