drevo (101-200)

bližino padla atomska bomba, bi zagotovo še na	drevo	splezali, le da bi bolje videli...«Nekaj bolečega	A
tovariši. Prečkali so jaso in zaletel se je v	drevo,	da ga je odbilo po tleh.Na obrazu se mu je zazrcalil	A
Iz njega se je še kadilo. Očitno je	drevo	dobilo direkten strel.Kakšna rušilna moč, jebotebog	A
iz ust izplazenim jezikom. Sam je splezal na	drevo,	da bi prerezal debelo vrv, njega, vajenca, pa	A
temu zaklal - morda celo z obžalovanjem. Bo	drevo	umrlo, ga je naenkrat presekalo.Ne, ne bo, si	A
zrak in mu hladil potno čelo, se je potuhnil.	Drevo	je s svojim mogočnim deblom raslo ravno med	A
prisiliti prst, da se skrči okoli sprožilca! Si je	drevo	razgalilo mogočne prsi, češ, pa ustreli, če	A
zagotovo zadetek v črno, v desetko. Takrat bo ubil	drevo,	ga zadel natanko v grčo. Sprožilec ne sme povleči	A
vojni, očka? Veš, sin, skoraj sem ustrelil -	drevo!	Se mu bo smejal?	A
primanjkuje ljudi za delo, ker noče nihče več doma za	drevo	držati in cepca sukati, ampak hiti vse železnice	A
dejal, in kadar je zažigal, se je skrival za	drevo	in odskakoval tako daleč proč, da se je vse	A
Juri, »jaz jih lahko sam oklatim!« »Na tole	drevo	še grem,« pravi oni, »ki je tako pripravno.	A
« . / . / stran 174 . / Stari mož zleze na	drevo.	Ko je prilezel že dosti visoko, se iztegne s	A
svoje delo, potem je šel v gozd, se naslonil na	drevo	in se zajokal kakor otrok.Kdor je poznal poštenega	A
Morebiti se je zvalil sneg po bregu in zlomil kako	drevo,	ali pa je mraz skalo razgnal,« pravi Juri; Štefan	A
za tanki konec prijeti in udariti ali pa na	drevo!	« »Jaz sem pa slišal,« omeni drugi kmet, »da	A
slišal,« omeni drugi kmet, »da gre pravi volk na	drevo	kakor veverica.« Rožanec pa razvrsti lovce po	A
breg naravnost proti hiši. Tu se je prijel za	drevo,	tam uprl na skalo in se zavihtel navkreber in	A
da bi orala in eden za klešče držal, drugi za	drevo.	Dolgo časa sta molčala.	A
obe do breze, ki je stala prepadu najbliže; za	drevo	se bosta ujeli in z vrvjo, če Bog da, rešili	A
za njo preplašena sestra. Obe je obvarovalo	drevo.	»Hitro vrv okrog breze, trikrat, štirikrat,	A
nemirne konje. Kopja so jim bila naslonjena na	drevo	in železne kape so ležale po tleh. »Jošt, kaj	A
njih navade in lastnosti. Poznal je tudi vsako	drevo,	vsak grm in ne le samo, dokler je bil še zelen	A
kdaj se seje, kako se trebi mladi gozd, katero	drevo	se sme sekati in kdaj, kako se kuha oglje, kako	A
V svojem okraju je tako rekoč poznal vsako	drevo.	Vse, kar mu je rekel gozdar, vse si je dobro	A
deset minut je šel, ko je nenadoma butnil v	drevo.	V glavi je začutil bolečino.	A
veliko smreko. Odločena je bila za božično	drevo,	kajti ta večer je bil ‒ božični večer. Kozarjev	A
potegnil kapo na ušesa in se naslonil na mogočno	drevo.	Noč je bila mirna.	A
. / . / stran 164 . / ‒Stopite vsak za eno	drevo!	‒ je velel podporočnik. ‒ Puške imejte pripravljene	A
je krog sebe. Za hrbtom je zagledal debelo	drevo.	V trenutku se je vlegel in se splazil k drevesu	A
Enega pa boš zasadil in iz njega bo zraslo	drevo,	ki te bo spominjalo name, ko me ne bo več na	A
svojo nogo na nevarno nitasto cestico, se je	drevo	na onem kraju ože za spoznanje priklonilo, se	A
v nižino in se odmikala stopinji, in bolj je	drevo	nagibalo vrh, dokler na sredi ože koleno ni	A
kosti, na deblih poka skorja od izdatne hrane in	drevo,	preobjedeno najboljšega in prenasičeno od žretja	A
stal na istem mestu, nekaj desetin korakov sta	drevo	narazen in cerkev, a Buterna, ki je bil prihajal	A
iz njegovih nog, njegov obraz pa tlači zid.	Drevo,	ki tipa predse s koreninami v bratovo noč, razpošilja	A
mestu bi se dalo počivati dolgo in udobno, in	drevo	tudi raste tam.Na prepihe in na vetrovo razsajanje	A
mogoče akvarij, raje ne akvarij, bolje bik ali	drevo,	to je vaša stvar, izberite po želji vsak svojega	A
izberite po želji vsak svojega bika in vsak svoje	drevo,	kar vam je ljubše, če raje hrbet gosta ali glavo	A
priklanja trava, plevel plapola iz ozar in brazd,	drevo	je razkrečilo noge, po rosi diši, cvetje žene	A
zlila v eno, razlika je izginila, človek je bil	drevo	in drevo je postalo človek in je med nami prebivalo	A
razlika je izginila, človek je bil drevo in	drevo	je postalo človek in je med nami prebivalo.	A
na zunaj, jezi valovanje krvi, kot vigredno	drevo	sem šla v sok z njim, seveda sem prispevala	A
Kaj bo pa?	Drevo	je drevo!Jaz pa moram imeti les nalašč za svojo	A
Kaj bo pa? Drevo je	drevo!	Jaz pa moram imeti les nalašč za svojo rabo,	A
Ker ni mogel do njega, hotel je po vsej sili	drevo	izpodrobiti.Ravno tako grdo se je pri nas delalo	A
izdolbel iz celega kosa najlepše lípovine, ko je	drevo	še rastlo.Zato je tudi bilo treba odšteti zanj	A
njegovega kaludjera pa bi dala obesiti na prvo	drevo.	»I, kaj pa vam je storil žalega?« se je prestrašil	A
pobudil družbo, da je postala in se zazrla v	drevo.	Katica je zaželela, da bi imela takšno ljubo	A
ne ujamemo,« je zagorel Mik. »Obkolite rajši	drevo,	in ko skoči na tla, navalite nanjo, pa bo naša	A
razjahali, privezali konje k plotu ter obkolili	drevo	v velikem krogu, kamor je stopil tudi načelnik	A
»Bil sem poleg, ko so tukaj posekali prvo	drevo.	« »Gotovo je bilo težavno, prodreti v takšno	A
Prvi je bila strela, ki je udarila kraj koče v	drevo,	in sicer s takšno silo in v toliki bližini,	A
sosedi, čeprav so pravoslavne vere, pomagajo, ker	drevo	se naslanja na drevo, človek na človeka.Vazko	A
pravoslavne vere, pomagajo, ker drevo se naslanja na	drevo,	človek na človeka.Vazko ve, kako ravna Suljaga	A
mestoma starodavno, nedotaknjeno, neobsežno	drevo,	ki je zvisoka gledalo na nižje soplemenike,	A
počakal tovariša, ki je trudoma kobalil čez	drevo,	kakor bi se vzpenjal na slona.Jovica je nadaljeval	A
na slona. Jovica je nadaljeval: »Tudi trdo	drevo	navrta črv, a mene ne bo.Ti mi namigavaš, naj	A
slabo me poznaš.« Vilar je bil prelezel mrtvo	drevo.	Zadihan je odgovoril: »Tudi ti me slabo poznaš	A
jablana, ki se je šibila pod rdečerumenim sadom.	Drevo	ni bilo cepljeno, no sad njegov se je zdel žlahten	A
hreščanje ni od zveri, pač pa se je nagnilo polmrtvo	drevo	in butnilo ob tla. Preplašena Ljubica se je	A
slutnje v sebi. »Tako se torej pogrezne orjaško	drevo	v smrt?« je sanjavo vprašala. »I kaj pa,« je	A
prinesel tarčo na trato pred kolibo, jo obesil na	drevo	in začel streljati vanjo.Skoraj vselej poči	A
nekaj mu pošepeče. Marsikdo se lahko skrije za	drevo,	drugi se niti za brdo ne ume.K prvim štejem	A
Konjhodžić je svetoval: »Ako srečate Birkova, na prvo	drevo	obesite njegovo mast, ki jo je iztisnil iz delavske	A
sem rekel Damjanu, ko sem zvedel, da stoji	drevo	na sosedovi zemlji, in nisem videl niti ene	A
Oha, kakšna so to jabolka! Kolikšno bo šele	drevo,	ki jih rodi!« Misli kmet, da se mož norčuje	A
prvi sekiro od sebe in skoči za veverico na	drevo,	da jo ujame. Mu zakliče drugi: »Če jo ujameš	A
je bila na koncu veje in se pognala na drugo	drevo.	Je zakričal Butalec: »Čak me, tica prebrisana	A
pardon! ... . / . / stran 6 . / »Kam pa siliš v	drevo?	Bolj na desno se drži!« je rekel prijatelj, dični	A
»Hvala! Res,	drevo	je.Oko ga ne vidi, ali čutita ga nos in koleno	A
se je in se pritepel bliže, kakor maček pod	drevo.	Kraj vrat se je ustavil, z očmi lovil gospodično	A
ga prepustiš kar samega sebi: pa rasti kakor	drevo	v hosti! Potem pride tak otrok, ničesar vajen	A
preudarjal: »Kako prideš do gnezda, ko nima	drevo	spodaj nič vej!« Tonček se je pobahal: »Joj	A
se ji je vendar krčilo srce, ko so jo vsako	drevo,	vsak grmič, sivo groblje in zelena tratina opominjali	A
spoštljivo umaknil v stransko ulico ali v vežo ali za	drevo	in ga je bilo potem jako sram, ko so ga vendarle	A
da sem sam omahnil in sem se komaj ujel ob	drevo.	Pepe se je škodoželjno smejal, mož nima ne srca	A
sem bil na preži in je to pot on priletel v	drevo	ter dejal, da sem neznačajnež in naj mu vrnem	A
dobro mu je delo, da se jezim. Umaknil se je za	drevo	in izza drevesa hitel sikati, da Jankov primer	A
ali sem od Orjune in kaj je zagrešilo tole	drevo,	ki se vanj derem.Onega lopova, prijatelja Pepeta	A
bila razglednica: v ospredju je klavrno ždelo	drevo	in od sebe molilo mršave svoje veje, kakor bi	A
risanju ima odlično. Mlajši je grajal, da je	drevo	na sliki kakor star čik. Starejši pa je nadaljeval	A
svarilen zgled kar na kraju samem pribije uho na	drevo.	Zlasti,« sem rekel, »če je od nasprotne stranke	A
Še dostikrat se ji je izmaknil na sosednje	drevo.	Lišpavka neutrudno za njim.	A
Lisko je tekel pred gospodarjem, povohal vsako	drevo,	pretaknil vsak grm, skakal na levo in desno	A
pocedila ta rdeča. Nato pa je splezala naglo na	drevo	in se mu godrnja je smejala z veje, ko je togotno	A
izrabila, v skoku zbežala in se otela na bližnje	drevo.	Čudno. Lisko ni skočil za njo.	A
smreke in lepo zaslužil. Nekoč pa ga je podžagano	drevo,	ko je padlo, ujelo in mu strlo prsi, da je pri	A
pela po hlačah, če se je le prikazal. Nobeno	drevo	ni bilo prekošato ali previsoko, da bi ne bili	A
s teboj zdivjal v goščo in te treščil v kako	drevo.	Glavo bi si bil lahko razbil!«	A
Prileglo se mu je. Puško je prislonil ob	drevo,	sedel, poiskal naočnike in iz žepa privlekel	A
se je moral v naglici oteti pred njim na prvo	drevo.	Naš mucek pa mu je godel, kadar je Jazon zvit	A
vaš namen tak, potem prosim takole: za vsako	drevo	vem, kjer navadno poje. Če se vam ne smilijo	A
»Zakaj obupuješ, maloverni človek? Kakor se	drevo	obleti, ko pridejo jesenski piši, kakor mu suhe	A
listje, pobero trhle in krive veje in jih sežgo.	Drevo	doživi pomlad, novo brstje požene, ptice prepevajo	A
dežja in sonca zelo izprana slika: razklano	drevo,	strela iz neba, pod njo nekdo sredi ovac. »Nejc	A
»Takle sem jaz,« se je hipoma domislil. »	Drevo	brez vrha, ki se polagoma suši.«Naslonil se	A
si je brisala oči, on je pa vnovič mislil na	drevo	brez vrha in bil jezen sam nase. »Najbolj žalosten	A
kar so nam jih pustili vojaki. Skoro vsako	drevo	so odrli.Jabolčnika ne bo nit kaplje, dasi sem	A
so to izgovorili. Iztok vstane in spleza na	drevo.	»Donava!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani