Nato pripoveduje, kako imenitno da se je razvila protestantska literatura v slovenskem jeziku ter pravi: ”Teh knjig ne bero samo v mestih, kjer imajo šole, temveč bero jih tudi z velikim poželjenjem in veseljem po vaseh kmetje in njih otroci kljub papeževi prepovedi ... iz knjige se toliko nauče, da znajo svoje nauke tudi sami proti papistom zagovarjati in braniti.“
Seveda je bilo treba veliko truda, navdušenosti in naravnost nadčloveške nesebičnosti, da je to mlado drevo slovenske kulture obrodilo sad. Trubar sam je časih, posebno od začetka, obupaval.