Celje 1967, str. 86 8 Paulys Real-Encyklopädie der classischen Altertumswissenschaft, Stuttgart 1899 (Baumkultus) Brockhaus Enzyklopädie, Wiesbaden 1968 (Dodona) P. Tacchi Venturi, Storia della Religione II, Turin 1971, str. 369 Kot bivališče najvišjega boga so hrast častili tudi Kelti. Pa tudi Rimljani, pri katerih je veljal za Jupitrovo drevo. Isti pomen je imel hrast tudi pri germanskih ljudstvih, kakor omenjajo poročila iz časa pokristjanjevanja.