V kulturah Mezopotamije ga srečamo že pri Sumercih, kot nam pričajo upodobitve na kraljevskih pečatih, od katerih je eden ohranjen iz časa ok. 2800 let pr. Kr. Pod imenom »kiškanu« 16 Enciclopedia delle Religioni, itm., str. 129, 130 (Albero, erbe e piante) drevo zdravja) naletimo nanj potem tudi pri Babiloncih, kjer njegove korenine segajo do pekla. Stara Asirija ga je poznala kot »u-ti-la« (rastlina življenja) in v tem primeru je bila njegova vrsta tudi poznana ‒ dateljnova palma.17 Palma je Arabcem in skoraj vsemu Bližnjemu vzhodu še danes življenjsko drevo.