nova beseda iz Slovenije
Zmerjal si, ampak odgovoril nisi: kdo si? | PETER: | Ker si tolik siromak, ti obljubim: še nocoj | A |
zunaj in pijani so; in tudi jaz sem pijana! | PETER: | Služi, hlapec, služi gostom!Zlodej na verando | A |
Res, pijana sem, vse luči so v mojih očeh! | PETER: | Vse svetle luči, vidim jih! JACINTA: In rada | A |
svetle luči, vidim jih! JACINTA: In rada bi, | Peter, | rada bi... rada bi se zdaj vozila z jadrnim jadrnim | A |
in zvezde bi padale... padale v moje naročje!... | PETER: | Goníla bova, ljubica, še tó noč in še to uro | A |
držala ti desnico, z desnico pa bi te objemala. | PETER: | Trenotek še... koleno ob kolenu in roka v roki | A |
PETNAJSTI PRIZOR | Peter | in Jacinta ; gostje prihajajo z verande | A |
ŠESTNAJSTI PRIZOR Prejšnji | PETER: | Hlapec, hišnik, spoznaj svoj posel! ZLODEJ | A |
ZLODEJ: Pogrnjeno je! | PETER | gostom: Hladno je že na verandi, mesec je | A |
VSI: Poslednjikrat? | PETER: | Ker pozna je noč!Svatje sédajo. | A |
Ženin in nevesta! . / . / stran 116 . / | PETER: | Tudi meni je blago ob tej uri, Jacinta: romar | A |
Zvezde bi padale name, jaz bi plavala k njim! | PETER | Zlodeju: Gosli! ZLODEJ vzame gosli, ki | A |
Posebno pa še moram poudarjati, da je graščak | Peter, | naš nadvse zaslužni rodoljub, navdušen za narodno | A |
in ženinu! Vzdignejo, trčijo, pijó | PETER: | Zahvalim te, učitelj Šviligoj, za prelepe besede | A |
leve: Postava se ziblje, svetilka ob bedru! | PETER | ogrne Jacinto: Na voz, Jacinta! | A |
stiskala desnico, z desnico pa te bom objemala! | Peter | in Jacinta na verando; od zunaj se čuje bič | A |
Montaguejev BALTAZAR, sluga Romeov SIMSON, GREGOR, | PETER, | ANTON - sluge Capuletovi Troje MUZIKANTOV | A |
ROMEO Poglejte to lepo procesijo! Dojka in | Peter | nastopita MERCUTIO Kdo jadra tukaj? | A |
Kdo jadra tukaj? DOJKA | Peter! | PETER Kaj ukazujete? | A |
DOJKA Peter! | PETER | Kaj ukazujete? DOJKA Pahljačo, Peter! | A |
ukazujete? . / . / stran 191 . / DOJKA Pahljačo, | Peter! | MERCUTIO Daj ji, blagi Peter, daj ji pahljačo | A |
DOJKA Pahljačo, Peter! MERCUTIO Daj ji, blagi | Peter, | daj ji pahljačo, da zakrije obraz.Njena pahljača | A |
se vsak lump nádme spravi, če se mu zdi. | PETER | Jaz nisem videl, da bi se bil kdo nad Vas spravil | A |
DOJKA Dá, tisočkrat! - | Peter! | PETER Kaj ukazujete? | A |
- Peter! | PETER | Kaj ukazujete? DOJKA Peter, na pahljačo | A |
PETER Kaj ukazujete? DOJKA | Peter, | na pahljačo in stopaj pred mano!Oba odideta | A |
nerodni, leni, težki kakor svinec. Dojka in | Peter | nastopita JULIJA O Bog, prišla je!Kaj | A |
Pošlji slugo stran! DOJKA Pred durmi čakaj, | Peter! | Peter odide. JULIJA No, mamka? | A |
slugo stran! DOJKA Pred durmi čakaj, Peter! | Peter | odide. JULIJA No, mamka? | A |
srečno spremil pred oltar. JULIJA No, sveti | Peter | in njegova cerkev!Ne bo me spremil Paris pred | A |
glasne, veže jezik moj. Lorenzo, grof Paris, | Peter | in muzikantje nastopijo LORENZO Pojdite! | A |
precej klaverne, ampak glas imajo dober. | PETER | O godci, ljubi godci zaigrajte: ”Veselo, srce | A |
PRVI GODEC Zakaj pa: ”Veselo, srce?“ | PETER | O godci, ker moje srce samo gode: ”Moje srce | A |
Zdaj ni igranja čas! | PETER | Tak nečete? GODCI Ne. | A |
GODCI Ne. | PETER | Dobro, vam jo že zabelim. PRVI GODEC Kaj | A |
PRVI GODEC Kaj pa nam zabelite? | PETER | Nič dobrega, toliko vam rečem; razbijem vam | A |
re‐mi‐fa‐so‐lasáte, tedaj nas Vi notirate. | PETER | Napnite svoja koštrunska ušesa, kakor ste napeli | A |
mosjé, zató ker se srebro prijetno glasí. | PETER | Budalost! - Kaj pa Vi, Miha Trobilo? | A |
zategadelj, ker se glasí godba samo za srebro. | PETER | Tudi budalost!- Kaj pa Vi, Jaka Kričaj? | A |
GODEC Vražja stvar, sam ne vem, kaj bi dejál. | PETER | O, prosim Vas oproščenja!Vi ste pevec, pojete | A |
na tisti blazini, na kateri sta nekoč sedela | Peter | in Jacinta, sedita K r e i s o v a in C a n | A |
se mi, da so vsi ti ljudje nenavadni kujoni ... | Peter! | Sluga vstopi.Začni pospravljati, Peter. | A |
Peter! Sluga vstopi. Začni pospravljati, | Peter. | Vrnemo se na Korénovo. | A |
Vrnemo se na Korénovo. Ali ti ni dolgčas, | Peter? | SLUGA: Dolgčas; preveč ljudi je. | A |
preveč ljudi je. GORNIK: Kar na tihem napravi, | Peter. | Ni treba, da bi kdo opazil. | A |
/ stran 199 . / GORNIK: Pospravi kovčege, | Peter, | in pusti drugo, kakor je. Ne pojdemo na Korénovo | A |
ali v Moskvo, kamorkoli. Pospravi kovčege, | Peter! | Peter odide, a se takoj vrne. SLUGA: Nekdo | A |
Moskvo, kamorkoli. Pospravi kovčege, Peter! | Peter | odide, a se takoj vrne. SLUGA: Nekdo je | A |
dragi gospod Gornik. GORNIK: Ah, vi mislite ... | Peter, | gospodična naj vstopi. PETI PRIZOR | A |
ter me vlačijo vanje po nerazumljivi poti. - | Peter! | Sluga vstopi s pismi in časniki. SLUGA | A |
časniki. GORNIK: Ali si že pospravil kovčege, | Peter? | SLUGA: Ne še. | A |
... Se okrene. | Peter! | Sluga vstopi.Ali si že pospravil kovčege? | A |
GORNIK: Streljal? Vstane. | Peter! | Sluga vstopi.- Pospravi kovčege! | A |
klicali? GORNIK slugi: Pospravi kovčege, | Peter! | SLUGA: Takoj! | A |
imate vina, gospod Gornik? GORNIK med vrati: | Peter! | - Prinesi vina! | A |
... Domá je pospravljeno vse. | Peter | je pospravil kovčege; popotna suknja leži na | A |
potom sem moral večkrat boga zatajiti kakor sv. | Peter | in lagati Slovenom, ki so kaj od mene kupili | A |
suče pête! . / . / stran 49 . / Kristus in | Peter | Vzvelíčar in Peter po svetu hodila. Po svetu | A |
stran 49 . / Kristus in Peter Vzvelíčar in | Peter | po svetu hodila. Po svetu hodila, nevedne učila | A |
pot, Bog védi, kaj mu je hodilo po glavi! O! | Peter | bi zdavnaj že rad bil golčal, Z velikoj težavoj | A |
vender že jedenkrat ‒ hvala Bogú!« Oddahne si | Peter | ‒ »biló ni mirú Od sitnih pijancev in postopáčev | A |
Zdaj prvi nas sreča mož pošten in pravi!« In | Peter | neznanca spoštljivo pozdravi. A Kristus? ‒ popotnika | A |
nosi Jehôvo, A srce le Mámona moli njegôvo, O, | Peter! | tá svetec je ‒ farizéj.« Boj pri Pirotu (Dné | A |
Že s ključi za pasom, veselih líc Stojí sveti | Peter | med vrati. »Kdó duša si božja?« jo praša vratár | A |
brez sape, osúplo zróč, Ko v tléh ukopán stojí | Peter. | »Mir!« ‒ čuj, s prestola svojega Bog Zdaj glas | A |
sobóta, krasen dan jesénski. »Kjé sva?« vpraša | Peter | prvega človeka.‒ | A |
solnčna luč bliščí, trepeče ... Pod kostanjem | Peter | s čêla znoj si bríše, Truden s prašne poti ón | A |
‒ Smíli | Peter | Kristu se, a nič ne zine, Pálico le svojo dolgo | A |
Krópa curek kvišku iž nje brizgne, šine! Gleda | Peter, | gleda in odpira usta ... »Čudo, je li, brate? | A |
véliki se zbira. Dlan ob dlan vesél si Simon | Peter | póči: »Kópel je gotova!« ‒ nag brž v rúpo skoči | A |
slast občuti grešna moja koža.« Od razkóšja | Peter | v vodi pôje, vpije, Skače, plava, plóska in | A |
Oh, drugód ustvári táke še toplíce!« Prosi | Peter | milo umivaje lice: »V časih pôznih ‒ videl bodeš | A |
Jozej je šparovec, juhe, Maksej čeglač. Juhe, | Peter | je dremavec, juhe, Pavle glavač, juhe, Jozej | A |
Maurer) 69 Druga (Ivan Minatti) 72 Tretja ( | Peter | Amalietti) 73 Četrta (Dr. Manca Košir) 74 | A |
vsaj tisti tenkočutni! Urednik knjižne izdaje | Peter | Amalietti Četrta Vanja, hvala za čudežne | A |
Alojz Kraigher | Peter | Drozeg I | A |
senenih voz, in zašumlja med listjem murv. | Peter | Drozeg se ozre v nebo za redkimi oblački: do | A |
nego štacunarjeva Marička; a ta ima denar... E, | Peter, | tudi ti bi se hotel poigrati najprej s Katro | A |
marsikaka lumparija jo ustavi spotoma. O, | Peter | je bil od mladih nog možak!V ljudski šoli je | A |
nehote na svoje bolne noge. »Korenjak ste, | Peter, | kaj bi tožil?!Putika je vaš penzion!« | A |
podrgne gladko brado: »E - tiste tisočake, | Peter, | tiste že še kje iztaknete.Le pobrskajte po svojih | A |
resignirano na palico. - »Po mizarja pošlji, | Peter, | da ti mero vzame... pa te naj ponesejo za Nežo | A |
»Dobra kapljica!« - | Peter | postavi kupico na mizo, potegne robec iz žepa | A |
prodirljivo v soseda. »Čemu pa naj tajim, | Peter? | Zbolehal sem bil nekaj, pa sem si mislil: drobiža | A |
Hotela je, da bi šel z njo na božjo pot.« »Vi | Peter? | Po kaj pa vi? | A |
»Jaz ti že pokažem spoštovanje, mrha!« - | Peter | se prestopi proti hčeri; preklinjajoč in zmerjajoč | A |
očitanje: z umirajočo nisi imel usmiljenja... A | Peter | si ne da očitati.Kaj bi z usmiljenjem? | A |
pogleda, mučna neugodnost ga obide. To je kazen, | Peter, | ker si se veselil vdovstva! Ne samo slutnjo | A |
duša vzplapola v ljubezni in v vdanosti... O, | Peter, | kako slast si užil takrat!Pa mu umrje oče. | A |
njem sanjariš zadnje čase venomer? - Greh je, | Peter: | niti ene solze ti ni porosilo oko za rajnko | A |
zato brezčutnost in odurnost. - Hlastač si, | Peter, | požrešen in objesten.Pohlep te ima za užitki | A |
strela božja... Ali babi res ne zmanjka?« se zadere | Peter | skoraj jezno. »Ne zmanjka, če ne odrežeš | A |
Hej!« - | Peter | stopi proti njej. »Ne zlezi z glavo v jerbas | A |
prinesi tudi meni steklenico!« »Haj!« se ga | Peter | zveseli. »Danes ste zadel, Rebec. | A |
Pet tisoč?« se zgraža | Peter | malo narejeno, praskajoč se za ušesi. »Zlomka | A |
zadívi svoji gibčnosti: »Ho, še si ‘Ptiček’, | Peter! | Ženin, da je kaj!« | A |
tečeta, brez bolečin in trganja. »Težak si, | Peter, | pretežak za svoje noge, zato otekajo.Ampak | A |
Mazala bi te, povijala... Šment, | Peter... | « In se zamisli v tiste čase... | A |
Čelhar švrka z bičem, resen, viržinko med zobmi... | Peter | se namuzne sam pri sebi, se popravi udobno na | A |
Ali ni celo vesel zamude? E, | Peter, | Peter - kaj se mar bojiš Črnéčke in njenega | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |