nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Ko kdo ve kje v tujem mestu v zaprti sobi srečamo v zaprašenem zrcalu svoj utrujeni obraz in polagamo sebi račune o življenju, ki je že za nami, večkrat zardevamo, toda ne zavoljo »krivic«, ki so se nam godile, marveč ker nam je žal vseh tistih ur, ki so šle mimo nas, ne da bi jih polno izživeli.
Peter, Izidor in Venček pa niso bili deležni tega življenja, kajti svoja smrkava leta so preživeli sredi vojnega hrupa.
Učiteljevo pridigo o ciljih si je zapomnil samo Peter in še ta le zaradi tega, ker mu je učitelj vpričo vsega razreda rekel, da je škoda njegovega talenta, če bi ostal zakopan na vasi, kajti taki ljudje so nesrečni vse svoje življenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani