Vrè iz zêmlje vrelec, pári in kadí se, Ko iz kôtla voda ven kipí, valí se; Vedno lepše têče in iz tâl izvíra, V rúpi kakor v kádi véliki se zbira. Dlan ob dlan vesél si Simon Peter póči: »Kópel je gotova!« ‒ nag brž v rúpo skoči. »Oh, to je užítek! kak to truplo bóža!