Še vojščaki so kmalu začutili, kako je s plemiči, njih poveljniki, in so bili prava šiba božja za vso celjsko okolico. Od same objestnosti, ki jo čuti oborožen in neodgovoren suženj, so rogovilili in krali povsod in pili kakor zemlja. Le Celjan je v strahu imel svoje ljudi in jim vsak dan sproti ukazoval: »Na prvo vejo vsakogar, ki ga dobite ob kradežu!«