čas (501-600)

lase čez obraz, v cunje zavite, v poldanski	čas	v vrčkih kosilo žene nesó, njih oko je mrtvo	A
tone v njih senco, kliče: Od tod, dokler je	čas!	Vse oči gledajo isto luč, srce jo barva s svojo	A
z bleskom zvezda kliče mi: Od tod, dokler je	čas!	Tako te poljubim, lepi obraz, s tiho mislijo	A
zakrvavelo?) Ne, srce je hotelo: Od tod, dokler je	čas!	Poslednje obhajilo Ko bo razbit že moj obraz	A
morja večnih sanj. O, stopi v ta stekleni	čas	in kar je prozorno, naj potemni, in kar je blizu	A
ga, pijmo ga vsak en glaž, da nam bo krajši	čas.	En glažek vinca rumení, to mene srčno veseli	A
jesen že prihaja, po dolincah slan′ca pada.	Čas	je meni ženit′ se, pa nimam ′zbrane ljubice	A
senco delala. Pesmice bo prepevala, kratek	čas	mi delala. Mal′ počakaj, mal′ ponehaj, da se	A
ptič je moj fantič.« Naj povem, kako hitro	čas	beži, naj povem, kako vse se spremeni. Sem oženil	A
gledalo bo nas, pa bomo zapeli, da nam bo kratek	čas.	Kaj mi nuca planinca Kaj mi nuca planinca	A
kakor rožica, pesmice je pela. Hitro hitro mine	čas,	mine tudi lep obraz. Kje je fantič zdaj vesel	A
je to prepeval, da bi še enkrat zapel, kratek	čas	nam delal. Hitro hitro mine čas, ah, ne bo ga	A
zapel, kratek čas nam delal. Hitro hitro mine	čas,	ah, ne bo ga več pri nas. Kje so tiste ptič	A
se hodiš veselit, al′ k men′ pa le za kratek	čas.	« Ko ptičica sem pevala Ko ptičica sem pevala	A
mladim fantom oznanjuje, da je prišel tisti	čas,	ko jih kliče vojskin glas. Bobni bodo ropotali	A
nas, ki ′znad lipice zelene si mi pela kratek	čas.	Vsako jutro, ptička moja, rano si prepevala	A
kazala mi kras, le nate sem mislil ljubeče ves	čas,	o tebi sem sanjal sred′ svetlih dvoran: oj,	A
moramo živet′. Pa moje ženke glas mi dela kratek	čas,	kedor če slišat′ ga, naj pride v vas. Prav luštno	A
Glej, tamkaj z otroki prijazno igra, jim kratek	čas	dela, pri njih je doma. Preozke so stezice	A
ker zdaj vas kakor nas, jo srčno branit′ kliče	čas!	Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat′ dan	A
Zadnjič roko si mi dala, zadnjič, oh, za večni	čas.	V tujem kraju zdaj prebivaš, oh, kak me srce	A
šivaj sarafana več, pusti delo in počivaj, zlati	čas	je preč. »Hčerka, k meni sedi, ljuba hčerka	A
gor budi: »Le vstani in pa pojd′ orat, ker	čas	je žito s′jat.« Škrjanček poje, žvrgoli, ker	A
imeti 124 Tri tičice morje obletele 125 V tistem	čas′	127 Ves frajd sem zgubiva 128 Vsacga od kraja	A
Bi ti hodil k men′ vas, bi mi delal kratk	čas,	o jej, ker jest morem bit′ sam! [ Tolmin ]	A
strila, s snegom steze mi zakrila, sem za kratek	čas	hodil k ljubci v vas, ji prepeval prav na glas	A
[ Suhor ] . / . / stran 127 . / V tistem	čas′	V tistem čas′ so šli trije počas′. Eden je bil	A
/ . / stran 127 . / V tistem čas′ V tistem	čas′	so šli trije počas′. Eden je bil slep, drugi	A
regrat ne čebel . / . / stran 72 . / Pride	čas	ko so usta brez besed in roke brez prstov Tedaj	A
. / . / stran 5 . / V PAJČEVINO sem dala	čas	in mu vzela vse mere. Večnost spredaj in zadaj	A
VZPENJAM se v zrak. Nekaj sledu je za mano kak	čas.	Potlej izginem.	A
cveta, da želja, od koprnenja razvneta, ves	čas	se že v prazno gnezdece spleta, mladičem si	A
vleče. Meni, tokrat oproščeni spanca tihe ječe,	čas,	tu pred rešetkami, vse prepočasi teče. Sklonim	A
ZDAJ POVEŠ Živela v tvojem srcu sem en kratek	čas,	nekdaj, tam, kjer si zdaj lahko le še želim	A
pustili. In, kot da dobro vse smo razumeli, ves	čas,	vsak v sebi ljubi, smo živeli. A ko smo v skupno	A
zremo, odpelje se speča, ker zanjo še ni pravi	čas.	Ko se prebujena pred nami ustavi, ko ljubljeni	A
življenje mu obvaroval in nudil vse, kar on ves	čas,	od tebe, si obeta. Ne boj se za mamino ljubezen	A
BOŽIČNI MRAZ OSAMLJENIH Srka me vase ta božični	čas,	ko razsvetljene ulice sprašujejo, kako, da v	A
dokler objemu so le do kolena, poljub še en	čas	naj le v meni živi. Ko nihaš med težo svojih	A
kri, na vročem mesu koža ledeni, z mrazom ves	čas	se preganja menjajoče, ko sladka bolečina šiba	A
ležišče in legla vanj čakajoč, da jo prežene	čas.	Hladne blazine so postale toplo zatočišče premraženi	A
in ne izgine z njo niti tedaj, ko pride njen	čas,	ko odide in si ležišče poišče drugje. Tedaj	A
zaslepljenemu s samim seboj, tok ti odnašal mladosti je	čas,	nisi, a če bi želel, ob tvojem bi lesketal tudi	A
kraj, navzoč, je ujezljiv. Oltarni, znan kot	čas,	poišče sled skoz nas in leto, z njim pa soočljiv	A
kojot, skelelo moje bo telo, doklej? Je v času	čas,	hijena od ondod ‒ na ustnice se vzpne mi čarodej	A
Kaj pa šenkujem slavnim? Prostor,	čas	oblečen v svitek neopranih cap in z revnim zgledom	A
z novim naročilom? Za vse je strašno čuden	čas	napočil. Me v graptolitu čakajo z voščilom.	A
ohole se obleteli v sanjanju venenja. Otroški	čas,	če tvojo mladoletnost kdaj pogostim s spominom	A
slekel. So bitke, kjer ni vojske tele dni, se	čas	nekomu je hudo zarekel. So z njim, ki v uti	A
zobmi, ta se krohoče. Je bedni dež razdružil	čas	in vrt. Perut?	A
kuje zimo, štalco in pastirje. Čez kraj in	čas	se spušča prestiralo in čezme in čez moje.Čuden	A
staršev plet in so kot angeli in neresnični.	Čas	vodoravni, drugič čas navpični vsevdilj le žlične	A
angeli in neresnični. Čas vodoravni, drugič	čas	navpični vsevdilj le žlične žbične žrtve kliče	A
Budnost sanjam in imam za kmeta. Iz kraja v	čas	bo veter svež zavel v temo ...Brez gumbov srajca	A
bi padel, a moje naročje bi bilo vseeno ves	čas	prazno. Prav potiho Prav potiho se razlivajo	A
/ Lepo ti je bilo Lepo ti je bilo tisti	čas	‒ ‒ visoko sem te dvignila s svojo ljubeznijo	A
utripalo od prijaznosti. Lepo ti je bilo tisti	čas	‒ ‒ visoko sem te dvignila s svojo ljubeznijo	A
šumenje valov. Raztrgana na atome postanem	čas.	Daleč Srečala sva se v množici trepetajočih	A
Slika Rišem tvoje žarišče.	Čas	sem obarvala v rjavo, zeleno in rdeče. V središču	A
Kadar prideš k meni Kadar prideš k meni, se	čas	ustavi. Roke in noge teles se prepletejo in	A
Prva Vanja Strle: »Raztrgana na atome postanem	čas.	« Dobre stvari so navadno tri ‒ tako tudi zbirke	A
Midva 32 Od tebe 33 Ekstaza 34 Pot 35 Najin	čas	36 Dotakni se me 37 Jaz sem kresnica 38 Moč	A
podstrešja, požrí vse rože, sveže in neumne in	čas	bo udaril novo štampiljko prostora Ljubezen	A
Oza vegetiram sredi pravljice ob času požiram	čas	in čakam ali na skupno žretje in na Smrt. Boginja	A
za svojo pot. . / . / stran 36 . / Najin	čas	Pozdravljava se, srečujeva se in poslavljava	A
nenehno in brez preobrata v drugo življenje; a	čas	se vrtinči naprej in nenehno in najin čas se	A
a čas se vrtinči naprej in nenehno in najin	čas	se izteka. Dotakni se me Dotakni se me na	A
po tej zemlji, to je edino, kar zmorem, ker	čas	je v raztrganem svetu. Kraj se z razumom išče	A
BREZČASJE 7 Skozi občutljive pesnike 8 Bit 9	Čas	10 Med senco in lučjo 11 Nekateri delijo 12	A
zadovoljna sama v sebi. . / . / stran 10 . /	Čas	Kakor morje te oblivam, s soljo te grizem in	A
razlike (senca je le manj bogato žarčenje).	Čas	se giblje po njunem krogu in pesnik se ne podpisuje	A
njem samem), naše, zdaj so in bodo nekoč, ko bo	čas	‒ in bo ‒ spet kramljale z nami. Nekateri delijo	A
povabili, pogrnili mizo in pripravili posteljo.	Čas	in moč se bosta stekala v isto reko, neznanska	A
rojevajo trave in iz trav metulji; metulje golta	čas	in jih rojeva kot ptice. Ena od ptic je v meni	A
prepoznavanjem intuicije. Njena globina je	čas,	ti si čas, jaz sem čas, čas, čas ... Starodavno	A
repoznavanjem intuicije. Njena globina je čas, ti si	čas,	jaz sem čas, čas, čas ... Starodavno šumijo breze	A
intuicije. Njena globina je čas, ti si čas, jaz sem	čas,	čas, čas ... Starodavno šumijo breze Starodavno	A
Njena globina je čas, ti si čas, jaz sem čas,	čas,	čas ... Starodavno šumijo breze Starodavno šumijo	A
globina je čas, ti si čas, jaz sem čas, čas,	čas	... Starodavno šumijo breze Starodavno šumijo	A
drobi kamen, njegov razpadajoči smrad in potem	čas,	prežet s svetlobo razpršenih deževnih kapelj	A
leteča semena in jih odloži v rodovitni prah in	čas	pogrezanja, čas prihajanja in čas drobovja,	A
jih odloži v rodovitni prah in čas pogrezanja,	čas	prihajanja in čas drobovja, ki za trenutek ustavi	A
rodovitni prah in čas pogrezanja, čas prihajanja in	čas	drobovja, ki za trenutek ustavi potovanje, tančice	A
nemo srce rjavega goloba, ves razpoložljiv	čas	si prisotna, ne morem izstopiti iz tebe, vendar	A
bom odpirala, ker si tudi njegov sad in ker	čas	teče naprej in je tembolj resničen, čimveč zrelo	A
odpravila od nas in se vračala samo za kratek	čas	nekaj dni; tudi Rezi je šla kuha bolje izpod	A
jaz kmalu pokopan. . /\ .. stran 16 . \/ Čez	čas	se je sestra vrnila in mi v težko umevni nemščini	A
čašico žganja zjutraj ali ponoči. Zdaj res ni	čas,	da mu odvzamemo glavno dražilo in gonilo njegovega	A
vajenec v tem cehu!« sem odvrnil mirno. Tisti	čas	je prišel oče na vrt in povabil orožnika v hišo	A
In bolnik? Ni ganil, ni črhnil ves	čas,	kot bi ne dihal, in ko bi mu ne utripalo srce	A
kaj veseli novega prirastka, saj se je bližal	čas	kosila.Poklicali so kirurškega primarija; medtem	A
samo čakal, da dregnete na pravo mesto. Ves	čas	mi je grmelo, po vsej glavi se mi je bliskalo	A
zanimati, kakšen bo neki konec. In tako je potekel	čas	na mizi, v postelji se mi je pa brž zmedlo,	A
in zapuščen. Hči in zet ga nista obiskala ves	čas	niti enkrat, imovitih znancev ni bilo na spregled	A
da nakupuje po mestu blago in da se vrne vsak	čas.	Tisti čas je trajal preko ene ure, preden se	A
po mestu blago in da se vrne vsak čas. Tisti	čas	je trajal preko ene ure, preden se je voznik	A
položaj kratko in točno: »Jaz sem še ujel zadnji	čas,	vi komaj!« Zdirjal sem po stopnicah in planil	A
potomstvo, odloži poroko vsaj za dve leti in ta	čas	se skrbno zdravi.V prvem letu dobiš v dveh dobah	A
nekaterih mestih namazal s smolo. Koza je ves	čas	milo meketala. Delo je očitno uspelo; koza je	A
je zaklicala gospa očitno zadovoljna. Tisti	čas	pa je v kotu pri peči zagrmelo; gospod sodnik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani