Ljubezni poln, otroških sanj, njen stisk prebuja me, da hočem zanjo v življenje.
MIMOIDOČI Nikoli ne vemo, kje čaka nas sreča in kolikokrat mimo nas, čeprav vanjo zremo, odpelje se speča, ker zanjo še ni pravi čas. Ko se prebujena pred nami ustavi, ko ljubljeni išče obraz, da se porojena, kot sonce predstavi in se mu zasmeje na glas.