Ugreznjenega vase, med blazine, s težo sreče, te razgaljenega vedno bolj globoko vleče. Meni, tokrat oproščeni spanca tihe ječe, čas, tu pred rešetkami, vse prepočasi teče. Sklonim se, približam lice plitko sapa niha, potem pa dih za dihom vse bolj globoko piha.