Ranjenca ni bilo treba prenašati, krepko sva ga podprla s stražnikom vsak pod svojo ramo in kmalu je sedel v vozu, kamor sem stopil še sam kot spremljevalec. V bolnici niso bili nič kaj veseli novega prirastka, saj se je bližal čas kosila. Poklicali so kirurškega primarija; medtem smo spravili poškodovanca na operacijsko mizo in pripravili orodje in druge potrebščine.