Pesem ponižanih (Staro mesto) Med ostrim dišanjem raznih omak, med kričanjem stopam čez sivi tlak, otroci so starci strašnih spoznanj, v licu ni zdravja, ne smeha, ne sanj. Nerazčesane, lase čez obraz, v cunje zavite, v poldanski čas v vrčkih kosilo žene nesó, njih oko je mrtvo, njih srce je mrtvó. In jaz grem med njimi v grozi spoznanj: za vsakim obrazom obraz maščevanj, ki dvigajo se kot morje vsak hip v tej ozki strugi gnijočih rib.