Poljub iz množice Včasih srečam lep obraz sredi ljudi ‒ in ko tone v njih senco, kliče: Od tod, dokler je čas! Vse oči gledajo isto luč, srce jo barva s svojo krvjo, z bleskom zvezda kliče mi: Od tod, dokler je čas! Tako te poljubim, lepi obraz, s tiho mislijo na čelo.