Z očmi srkam lepoto zimske podobe, in tudi, če jih zaprem, mi vonj po snegu izdaja, da sem res tu, in to je dovolj, da se ledeni oklepi src odtalijo. A mraz ostaja, in ne izgine z njo niti tedaj, ko pride njen čas, ko odide in si ležišče poišče drugje. Tedaj stopajo tja in gradijo svoje skrite gradove.