zelo (2.301-2.400)

telesce gospodične Minke, niti nisem odgovoril	zelo	prijaznemu smehljaju njenemu, in komaj sem se	A
zveneli; jaz pa sem bil vznemirjen od premnogih in	zelo	različnih čustev, ki so polnila takrat moje	A
vedi zakaj. Lahko rečem, da je moja zunanjost	zelo	primerna in celo na cesti se je časih ozrlo	A
vrag vedi kako, mlad in lep fant, ki je imel	zelo	ženialno zunanjost in ki se je trudil tudi z	A
besedami; res je to napaka, ali razširjena je tako	zelo,	da je dandanašnji že navadna in odpustljiva	A
pridobil njeno zaupanje; zakaj bila je v resnici	zelo	nedolžna in luninih žarkov željna duša.Toda	A
Izdal si jo, zatajil si jo iz umazanosti in iz	zelo	navadne sebičnosti!“ Takrat šele sem spoznal	A
koliko sem živel. To pa je gotovo, da mi je bilo	zelo	grenko pri srcu in da sem govoril besede, ki	A
po čudnih krajih, ki me jih je bilo strah.	Zelo	sem bil slab in izmučen, ko sem se vrnil ves	A
senca na njih svetlo gloriolo, masa razločuje	zelo	navadne poteze njih obraza in njih zelo navadne	A
razločuje zelo navadne poteze njih obraza in njih	zelo	navadne kretnje in človek, ki je bil še sinoči	A
Težko mi je bilo, resnično! In tudi posestvo je	zelo	prijazno, hiša je celó nanovo pobeljena ...	A
izraslo iz resnicoljubnosti in zdi se mi, da mi bo	zelo	na kvar v tisti domoljubni karieri, ki jo mislim	A
zakaj pod vsako suknjo tiči žival, dasi je sorta	zelo	različna. Slivar, prijazni gospodar, me je	A
škodoželjnosti . / . / stran 286 . / zraven.	Zelo	posebne vrste, sladak in ničvreden je občutek	A
nas je že čakal pred vrtom, poslovili smo se	zelo	nakratko in skoraj neprijazno.Marija je sedla	A
Pospravljal sem tam svoje stvari; polagal sem v kovčeg	zelo	vestno kos za kosom, pozabil nisem ničesar.	A
prijatelja poslednji dan!“ Takrat se je nekaj	zelo	nizkega oglasilo v meni in ponižal sem se po	A
poslednji akord tiste lepe pesmi o mladosti,	zelo	bolesten je bil tisti akord, tako da mi je zarezal	A
zdi se mi, da me veže nanje nekaj nelepega,	zelo	neprijetnega.Nevidna močna vez je med nočjo	A
neizpremenjen. ”Ah, veseli me, gospod Dob,	zelo	veseli ...Prosim, pojdiva v sobo, da se o čem	A
- ”Dober dan, gospod Dob;	zelo	mi je drago ...“ Tu se je moralo zgoditi kaj	A
sključeno je bilo globoko. Njen obraz je bil	zelo	resen, suh in sivkaste polti.Otrok je sedel	A
nogi do kolena razparane. Noge so bile bose,	zelo	velike in od prahu čisto sive.Nič se ni upiral	A
mežikajočimi očmi, zamrmral je časih; lica so bila	zelo	upala, bleda, s tenkimi kocinami poraščena,	A
mešala kri s prahom. V roki je držal dvoje	zelo	velikih, čisto novih škornjev; bingljala sta	A
óbnja. Človeka, ki sta ga spremljala, sta bila	zelo	mirna in zelo resna.Ozrla se nista nikamor;	A
ki sta ga spremljala, sta bila zelo mirna in	zelo	resna.Ozrla se nista nikamor; stopala sta z	A
bilo ... Tako se je Olga vpregla v težek voz;	zelo	obložen voz je bil; oče, pijanec, mati, pijanka	A
Ni je bilo strah smrti. Nenadoma se je	zelo	spremenilo njeno življenje.Neki človek, ki je	A
srcu, plemenit v svojih dejanjih, toda bil je	zelo	ljubosumen.Zaklenil jo je v prelepo kajbico	A
je želelo moje srce ... Glej, obolela sem bila	zelo	in sem stala na cesti in nisem vedela kam.Strah	A
tako neizmerno žalostnega, samotnega klanca;	zelo	širok je bil in strm, za ped visoko pokrit z	A
Spoznal sem ga in sem se začudil.	Zelo	dolg je bil in zelo suh, slabo je bil oblečen	A
sem ga in sem se začudil. Zelo dolg je bil in	zelo	suh, slabo je bil oblečen; od klobuka, od kratke	A
oziral po svojem živem bogastvu. Kar je bilo	zelo	čudno: verjel je, da so zunaj svetle poljane	A
mene nanjo, kaj druge, Bog vedi; šele pozneje,	zelo	pozno, smo zaslutili, kaj je bilo ...Videl sem	A
trese in lahko si mislite, da me ne pogleda	zelo	prijazno ...Zadnjič sem si kupil palico, dolgo	A
senca ... V krčmi je sedel sam; izba je bila	zelo	velika, prazna in polutemna.Ko je vstal ter	A
prijatelj? -- Vidim ga! -- sem odgovoril modro in	zelo	lepo je bilo, dokler sva verjela drug drugemu	A
bo po izbi, prižgala bo svetilko ... in nato ...	zelo	sem radoveden, gospod!“ Smejal se je tiho	A
Janček ... ampak zdi se mi, da se staram ...“	Zelo	se je začudil starec, široko je odprl oči.	A
ustnice so se smehljale nekoliko pomilovalno in	zelo	prezirno; v očeh pa je bila sama živa radost	A
počasi, voznik ni priganjal. Ženske so govorile	zelo	naglas, moški so se smejali; vsi obrazi so bili	A
gor ni mogel videti z balkona, in tam je stala	zelo	dolga, stara in siva pritlična hiša; komaj deset	A
krilo je bilo belo in dolgo, a rokavi so bili	zelo	široki in kratki, tako da so se videle do komolcev	A
njega. Imela sta troje otrok, debelih, rdečih,	zelo	razvajenih.Kadar je kateri zajokal iz dolgega	A
imele lase počesane malo na čelo, kar je bilo	zelo	lepo. Mračilo se je doli in fantje so se izprehajali	A
veselicah je govoril slavnostne govore in skrbel je	zelo,	da se je njegovo vedenje razločevalo od vedenja	A
besedo. Zdela se mu . / . / stran 56 . / je	zelo	majhna, otroška, sočutja vredna, vsa drugačna	A
koraki, skoro tekel je in pot se mu je zdela	zelo	dolga ... Doma se je še svetilo okno, Francka	A
kožuhovim ovratnikom in na glavi črno kožuhovko.	Zelo	se je bil že zredil, njegov debeli obraz je	A
kakor da bi bilo z nožem razrezano, je bilo	zelo	visoko. ”Tone!“	A
priprave, a kovčég ni bil natlačen in tudi ne	zelo	težak.Nato je hodil po sobi, mudilo se mu je	A
klanec; ležala je za zastorjem, oslabela je	zelo	in je vstala samo časih, kadar je zunaj lepo	A
Mati je poslušala in stvar se ji je zdela	zelo	važna in velika, tako da je bila vznemirjena	A
pesem na njem. Stal je v srajci in tako je bil	zelo	majhen in otroški; oči so gledale še zaspano	A
opil in se je prepiral s pisarjem, ki je sedel	zelo	modro in slovesno za mizo ter si je privezal	A
solze so ji prišle v oči, tako da se je Francki	zelo	zasmilila.Stanovanje je bilo prostorno, - dvoje	A
bilo vsem in pisar je molčal. Tudi on se je bil	zelo	postaral, v dve gubi je bil sključen, dolgi	A
gledale bistro in veselo, drobni obraz je bil	zelo	nežen in skoro prebel, kakor da bi bila vzgojena	A
je zmerom polno pri meni, do noči ostanejo in	zelo	veselo je ...Tako, Ančka!	A
zemlja njegova. Po smrti žene in sina mu je bilo	zelo	dolgčas in žalost ga je napravila nekoliko otročjega	A
vesele; bilo mu je, kakor da bi bil doživel nekaj	zelo	lepega. Cesta je držala skoro v ravni črti	A
presledkih, se je v daljavi stikalo; in tam v megli,	zelo	daleč, se je vzdigalo nekaj sivega; Lojze je	A
hodila, saj ni več daleč.“ Mati je molčala -	zelo	daleč je še bilo, a utrujenost je legla že na	A
okrogel, samo malo bled, in tudi ustnice niso bile	zelo	rdeče.Oči, ki so bile drugače jasne, so bile	A
obrazom, na katerem je visela ohlapno siva,	zelo	gubasta koža.Ko je jedla, se ji je poznalo,	A
slonela mati s komolci na mizi. Obraz se je bil	zelo	postaral, gubav je bil in na licih globoko vdrt	A
Umrla mu je bila žena za jetiko in to ga je	zelo	potrlo; spomnil se je šele po njeni smrti, da	A
smrti, da jo je imel rad. Tudi pisar se je	zelo	postaral; suh je bil kakor trska, v sivem obrazu	A
topim, vse poraščenim obrazom. Pogledal jo je	zelo	pazljivo in je stopil prednjo. ”Kaj pa ti	A
vanj kocinasto brado. Drugače pa ga vreme ni	zelo	zanimalo; žvižgal je poluglasno, ni se mu zdelo	A
o neki čudni prihodnosti, ki je bila takrat	zelo	blizu - bogastvo, gosposka kočija, dvoje parov	A
prisedel k mizi, drugi gospod, suh in kakor	zelo	sestradan, je bil davčni praktikant iz trga	A
ko si je obrisal ustnice. Krivec je napravil	zelo	resen obraz in si je pomeknil naočnike bliže	A
zahajali sem.“ Pili so dolgo, toda razgovor ni bil	zelo	živahen.Zunaj se je popolnoma razvedrilo, sonce	A
je bil jetičen; njegova lica so bila bleda in	zelo	upala.Nosil je mehak, širokokrajen klobuk in	A
in je stala na pragu. Stala je tam, v obraz	zelo	podobna tisti sveti Guduli, ki jo je naslikal	A
lasje so bili gladko počesani. Govorila je	zelo	hitro, s presladkim, neprijetnim glasom.	A
v ključavnici, odklepal je nekdo oprezno in	zelo	počasi.Nato je zaškripala tudi kljuka prav natihoma	A
pisal. ”Včeraj nisem mogel k plotu in zato me je	zelo	srce bolelo ...“Tako je pisal: ”Zelo me je srce	A
zato me je zelo srce bolelo ...“ Tako je pisal: ”	Zelo	me je srce bolelo!“Bog vedi, kje si je bil to	A
je kupil Metki -- ”in zato sem moral klečati.	Zelo	me je srce bolelo.Vendar pa sem zmerom mislil	A
pa je stopil učitelj s katedra, se je Metka	zelo	začudila in prestrašila.Bil je pred njo rdeč	A
Spomnila se je njegovega ljubeznivega pisma: ”	Zelo	me je srce bolelo --“ in solze so lile iz oči	A
stran 325 . / Stala je na pragu gospodična,	zelo	še mlada, precej debela, obraz okrogel in vesel	A
”Rad me ima!“ se je zasmejala Marica. ”	Zelo	je še mlad, še nič brk nima, in kadar pride	A
bi šel tudi on skozi okno?“ je vprašala Metka	zelo	resno in se je ozrla Marici z velikim, radovednim	A
-- ”Gospa, ki sem ti jo poiskala, je	zelo	gosposka in zelo dobra ženska, če se ji boš	A
ki sem ti jo poiskala, je zelo gosposka in	zelo	dobra ženska, če se ji boš znala prikupiti.	A
je bilo čisto prav. Drugače pa je tudi gospod	zelo	dostojen in dober človek ...“ -- Čemu pa mi	A
pritekla solza in Metki se je zdela tista solza	zelo	umazana in ostudna. Napravili sta se na pot	A
dekle, moja nečakinja, dekle z dežele in še	zelo	neumna.“ ”Pojdita v sobo!“	A
temo. Šla je po stezi, preko pisanega polja, in	zelo	žalostno je bilo njeno srce.In prišel ji je	A
Metka je vstala in v tistem trenotku ji je bilo	zelo	čudno pri srcu, težko in veselo obenem; sama	A
kakor da bi pričakovali plena. Obraz pa je bil	zelo	miren in zelo bled; ustnice so bile krepko stisnjene	A
pričakovali plena. Obraz pa je bil zelo miren in	zelo	bled; ustnice so bile krepko stisnjene, obrvi	A
klonila na prsi; njen obraz je bil droban, ozek in	zelo	bel, nos je bil tenak kakor mrličev.Na klopi	A
bila položila tja, drugače ga nikoli ni bilo.	Zelo	drobno, čisto novo kladivce, ki se je pod nemirnim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani