Ne zameri, Nina -- to je bil le spomin na žalostno preteklost, ko sem še imel opravila z ljudmi; zdaj sem sam s teboj, prihodnost mi je vesoljnost in kar je, je zame samo bilo ... Tako se je Olga vpregla v težek voz; zelo obložen voz je bil; oče, pijanec, mati, pijanka, troje ali četvero fantov, ki so imeli nože v suknji in ki so se ob praznikih za kratek čas stepli med seboj, in debela židinja, in hišnica in še par beračev, -- vsi so se vozili v tem vozu in vsaki je imel v roki dolg bič: ”Hí!“ Olga je vlekla.