nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:
Ona roke na hrbtu, glavo nalahko upognjeno, pristrižene, pšenično svetle lasé na ramah, na čelu, v obrazu; in v laseh, nad sencem, modro pentljíco; njene oči so se smejale hudomušno‐prezirno, pol plaho, pol predrzno; rdeče krilce je segalo komaj do kolen. On je tiščal obedve roki v žepih; stal je nekoliko postrani, tudi kodrasta glava je bila nalahko nagnjena; na vzdignjenih ramah, na napetem, nežnem, narahlo zagorelem tilniku, na vsem slokem telescu se je poznalo, da je pripravljen na vesel, hudomušen boj; ustnice so se smehljale nekoliko pomilovalno in zelo prezirno; v očeh pa je bila sama živa radost.
Nenadoma je skočila ona, prijela ga je z obema rokama krepko za lase, obadva sta se zasmejala zvonko in sta v tistem trenotku ležala na gomili.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |