nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Novo življenje, poved v sobesedilu:
Stal je ob odprtem oknu, jutranji veter mu je rezal v obraz; gledal je s široko odprtimi, zameglelimi očmi na pokrajine, ki so bežale mimo; izpreletelo ga je kakor mraz in zavil se je tesneje v suknjo.
Žena je slonela v kotu in je dremala s poluodprtimi očmi; zavita je bila v pregrinjače in plahte, glava je klonila na prsi; njen obraz je bil droban, ozek in zelo bel, nos je bil tenak kakor mrličev. Na klopi je ležal otrok, odet preko obraza; drobna roka je ležala na plahti in se je včasih zganila v sanjah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani