zelo (2.001-2.100)

srca pa ni potolažilo. Oblačil se je počasi in	zelo	skrbno.Ko se je bril, je ugledal tik pod nosom	A
je rekel: ”Mnogo nas še čaka narodnega dela!“	Zelo	čudno pa je bilo, da je edini Jareb resnično	A
”Zmerom je bilo mirno tvoje srce ...	Zelo	sem te ljubila, tako sem te klicala, kakor mater	A
rekel ljubeznivo besedo, na primer: Rad te imam,	zelo	te ljubim, draga Beti, ampak tako je in tako	A
Vabila sem vas na večerjo, vi pa prihajate že	zelo	veseli!“ Njen glas, ki je bil prej tako zvonek	A
precej rejeno in okroglo, toda oblike so bile	zelo	prijazne in velikega spoštovanja vredne.Obraz	A
škric, ki je bil prišel od bogvekod in je imel	zelo	dolg, bledikast, kozjebrad obraz, in poleg dveh	A
rodoljubov. Župan Frfila je bil debel, toda	zelo	postaven in častitljiv mož; kljub temu so se	A
premišljeval, toliko bolj se mu je zdelo, da je ravnal	zelo	nespametno. ”Saj je že precej videla, ko	A
bil veliko več opravil, in sploh je ponižnost	zelo	koristna čednost, v vsakem oziru ...In zdaj je	A
popotnik v puščavo. Redke so te čednosti in	zelo	samotne, zato pa jih je treba spoštovati toliko	A
zameri, ampak le razložiti sem ti hotel, da je	zelo	čudno in celo nehvaležno, če dvomiš omoji ljubezni	A
Nasmehnila se je, in ko je izpregovorila, je bil	zelo	miren, globok in tih njen glas. ”Koliko je	A
vedež!“ je pomislil in je izpregovoril takoj z	zelo	resnim in očetovskim glasom. ”Roko mi daj	A
Polonij je bil takrat še mlad, zato je bil	zelo	uren in previden; poljubil je Ofelijo na ustnice	A
roke sklenjene v naročju; tudi njen glas je bil	zelo	miren, brez strasti in žalosti, kakor da bi	A
psihologiji je govorila - Ofelija o psihologiji! ...	Zelo	žalostna je reč, ampak kamor človeka življenje	A
zavisti in srda. ”Kakor kane!“ so si mislili in	zelo	majhno je bilo upanje v vseh teh lahkih in veselih	A
kri v lica. ”To premoženje, gospa Liza, je	zelo	lepo premoženje...“ ”Je najino!“	A
spečega sonca se je nenadoma prikazal droben in	zelo	bel obraz.Ženska se je bila vzdignila izza holma	A
Resnično so bili čisto beli Jarebovi lasje in	zelo	upala so bila njegova lica. ”Saj še teden	A
ampak so ljudje na svetu, ki umirajo od gladu	zelo	počasi, po več let celo; to so trdne nature	A
mu je postajalo še neprijetnejše; čutil se je	zelo	nesrečnega. Hipoma je postal in se naslonil	A
več. Zdaj pa nihče več ne mara zame; teta je	zelo	huda, in jaz se je bojim.“ ”Ti ubožica, ti	A
jaz, vdanost in stud so dosegli ... *	Zelo	čuden je bil takrat moj dom.Velika, temna, skoro	A
in onemu niso pogodi tvoje sanje!“ bi se bil	zelo	začudil ter vzkliknil: ”Kako pa se predrzne	A
svoje prve knjige in že takrat sem z visokim, ne	zelo	potrebnim patosom napravil križ in amen čez	A
Garderoba za igralce“. Na odru ob kulisi je slonel	zelo	malomarno mlad fant v posvaljkani obleki in	A
malomarno mlad fant v posvaljkani obleki in z	zelo	predrznim, pobalinskim obrazom; v roki je držal	A
spominjam, je bila tista tragična pantomima	zelo	viharna, polna globokih konfliktov, krvavih	A
kariranih hlačah. Za njim je prišel harlekin v	zelo	širokem, belem in rdečepikastem dominu.Gospodar	A
je drobna suhotna ženska. Oblečena je bila v	zelo	kratko, pisano, čipkasto krilce, vrat je bil	A
nogo in je pritisnila roke na prsa. To je bilo	zelo	lepo.Ali ko se je poklonila, so se pokazale	A
kulture kakor Prešernov spomenik. Dogodek je bil	zelo	ponižen, med dnevnimi noticami šepetaje razglašen	A
ljudje, ki ne vedo, da je šentpetrsko predmestje	zelo	veliko,da sega od Drave do Adrije.In nadalje	A
v cirkus; zadnjič sem videl dresirane pse --	zelo	kratkočasni so bili in šentpetrsko predmestje	A
doslej še nisem videl take sorte čudaka in bi bil	zelo	vesel, če bi ga srečal.Govekar sicer trpi, zato	A
prav nič se ne zavedamo, da smo bili preskočili	zelo	znaten jarek; stojimo sredi tiste pokrajine	A
imam s svojimi skrbmi dovolj opravila, je to	zelo	koristno in ne pride mi na misel, da bi zabavljal	A
cilindra so se mu usipali na rame dolgi, že	zelo	osiveli lasje.Stopal je visoko vzravnan in se	A
bil skoro za glavo manjši od njega. Hodil je	zelo	živahno, z drobnimi, capljajočimi koraki in	A
samo da je nosil kratko, svetlo bradico in	zelo	košate brke; lica pa so mu bila prav tako polna	A
bile majhne in sive in so gledale resno. Mehki,	zelo	širokokrajni klobuk, ki je visel na strani in	A
aristokratskih manir, dasi so mi bile vse te čednosti	zelo	pogodi; pogodi mi je bilo celo, da je govorila	A
in sem jo spoznal, zakaj noben kraj ni tako	zelo	pripraven, da bi rodil Almo in Angelo.Svoj dom	A
Bleiweisu in Vrazu. Ponižnost in vdanost res ni	zelo	odkritosrčna, prav tako malo kakor češčenje	A
leksikon? In te stvari so zdaj za naš narod	zelo	aktualne -- vsa vprašanja so izginila in ostal	A
delovanje navadnih rodoljubov, ki jih domovina	zelo	potrebuje, ki pa jih je žalibog toliko, da se	A
nima svojega imena in ki je kljub temu med nami	zelo	češčeno in ki ima že mnogo lepih spomenikov	A
uri. Moj prijatelj doktor Robida, ki mi je	zelo	naklonjen, me je povabil na prijazen izprehod	A
človek in je pozdravil in je prisedel k nama.	Zelo	spodobno je bil oblečen, njegov obraz pa je	A
Za izprehode ne premajhen in ne prevelik.	Zelo	podoben je bil cesarski žemlji; razrezan, razsekan	A
razkoračile, iztegnila je vrat in je kotalila nizdol	zelo	urno, zibaje se, v velikih, neokretnih skokih	A
šel. Doktor Robida, moj prijatelj, ki mi je	zelo	naklonjen, je nameraval s prijaznim izprehodom	A
NESPODOBNA LJUBEZEN I Bilo je še	zelo	zgodaj spomladi, sredi marca, ko sem se napotil	A
obraza, ki je izpričeval od daleč izobraženega in	zelo	samozavestnega in ponosnega človeka. In vendar	A
Pravili so, da živi v sladkem prijateljstvu z neko	zelo	”visoko“ damo; nekdo ga je celo videl z njo	A
je celo videl z njo na izprehodu, ”če se ni	zelo	motil“; nekdo drugi je pripovedoval nekoč po	A
molčal, da ne bo besede iz tvojih ust! Mogoče,	zelo	mogoče!Verjamem ti, da ne boš vstal in pripovedoval	A
komaj do rame. Grša je bila nego kdaj poprej;	zelo	majhna, život dolg (tesna, gladka jopa ga je	A
vodene, skoro brezbarvne, in vendar so gledale	zelo	srepo in svetlo; poznal sem njih pogled in spominjam	A
vrata; tam zadaj, na vrt, je majhna izbica,	zelo	prijetna izbica ... tam večerjam in tam slišim	A
steklenic. Stene so bile grobo pobeljene; eno samo,	zelo	visoko in zelo umazano okno je gledalo na vrt	A
bile grobo pobeljene; eno samo, zelo visoko in	zelo	umazano okno je gledalo na vrt; spodobno je	A
potrebna stvar; poznam celo ljudi, ki so imeli	zelo	lepo gesto, pa so kljub temu sedli na tla, ker	A
... morda bi se lahko zgodilo? Poznam nekoga,	zelo	uglednega človeka, ki se je bil poročil z navadno	A
kakor da bi imel baš na hrbtu suknjo zakrpano z	zelo	kričečo, pisano krpo.Tako sem hodil časih v	A
železna ograja je stala med hišo in ulico in	zelo	ozka peščena steza je držala do ogromnih vrat	A
šum, kakor da bežé ljudje po stopnicah; čuden,	zelo	enakomeren krik -- nekdo je pač klical neprestano	A
okamenel. Najprej se je prikazala ženska,	zelo	majhna in kuštrava, oblečena komaj za silo.	A
sem ji v obraz. Velikokrat sem ga že videl in	zelo	natanko; toda v tem hipu sem prebledel ob njegovi	A
prikazal na pragu človek brez suknje, v prekratkih,	zelo	obnošenih in razcapanih hlačah, bos in brez	A
okrenil, sem ugledal njegov veseli, brezbrižni,	zelo	navadni obraz, ki je razodeval postopača po	A
zobje so se svetili. Molčé, mehanično, toda	zelo	hitro, kakor jezen otrok je bil z obemi pestmi	A
”Zakaj bi je ne vzel? To je	zelo	... fina ženska ...“ Kakor v sanjah sem šel med	A
je bil spremenjen njegov obraz, toda bil je	zelo	teman in resen.Tudi on je gledal naravnost name	A
je sedela ženska, v dolgo črno ruto zavita.	Zelo	majhna je bila in zelo suha; držala se je sključeno	A
dolgo črno ruto zavita. Zelo majhna je bila in	zelo	suha; držala se je sključeno, ker je imela na	A
sonce, si je prevezala Mařenka židano ruto.	Zelo	stara je bila tista ruta, že zelo preperela	A
židano ruto. Zelo stara je bila tista ruta, že	zelo	preperela in zabledela; Mařenki jo je podarila	A
njen jok, so stopili za korak nazaj in so bili	zelo	začudeni in zlovoljni, kakor da jim je bila	A
Ukazano pa mi je bilo, da napišem dokument tiste	zelo	kratke dobe, v kateri je živel med mnogimi drugimi	A
opeval zgodovinskega junaka; če bi bila sila že	zelo	velika, bi opeval njegovo dobo, namreč najneznatnejše	A
opazil na njem; neznatna je navidez, v resnici pa	zelo	pomembna -- očitno znamenje smrti. V zibajočem	A
izpremeni popolnoma. Pismo je bilo pisano	zelo	resno in otožno; govorilo je o slovesu, o poslednjem	A
izpregovoril z blagozvenečim glasom. Govoril je	zelo	navdušeno o pravicah naroda, o njegovi kulturi	A
Gospod Valentin je bil mučenik, trpel je nekoč	zelo	za svoj narod in za svoje prepričanje.Nihče	A
gospod Valentin med njimi. Tista doba je minila	zelo	hitro, kakor mine vsaka doba narodu, ki ima	A
gospod Poljanec?“ Štefanu Poljancu je bilo	zelo	čudno pri srcu; zgenilo se je v njem spoznanje	A
ne zabubajo ne. Poznal sem človeka, drugače	zelo	poštenega človeka, ki je bil lani še revolucionar	A
premislil svoj položaj in je izprevidel, da je	zelo	kočljiv.Brez doma -- treba se je bilo zasidrati	A
izkušnjavec; poezije je bilo veliko v tisti dobi,	zelo	veliko, drugega pa ni bilo nič.In poezija je	A
Mnogo jih je tudi, ki delujejo na tihem in ki so	zelo	razglašeni zaradi te čednosti; to bi bilo zame	A
razglašeni zaradi te čednosti; to bi bilo zame	zelo	primerno, kajti taki tihi delovalci zadobe po	A
Vzdignila se je nenadoma, njen obraz je bil	zelo	bled in globoka luč je bila v njenih očeh.Izpregovor	A
”In širok klobuk?“ ”	Zelo	širok; postrani ga je nosil.“ ”Torej je bil	A
treba!“ je pomislil Poljanec. ”Poudarjati je	zelo	primerna beseda!“ -- poudarjal je še posebno	A
vstal. Hodil je po izbi s povešeno glavo, obraz	zelo	upal in star. ”Uvažuj!“ mu je svetoval Novljan	A
bil tvoj glas, Peter Novljan, ali je bil moj?	Zelo	se ti mudi -- zgodaj dovolj boš nastopil dediščino	A
suženjsko priklenjena na tuje telo. Zato je	zelo	malovažno in ne zanima nikogar, če se je Štefan	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani