nova beseda iz Slovenije

zelo (2.601-2.700)


mu gledal v bledi obraz. Njegov obraz je bil      zelo      bled.Od tedaj, ljubica, nisem videl klavirja  A
16 . / Njen resni, neodločni pogled ga je      zelo      zabaval.Poljubil ji je roko, poklonil se ter  A
so se plaho ogibali luči. Gostilna je bila      zelo      zakajena; Slivarju, ki je bil še ravnokar dihal  A
je ogibal, kakor je mogel. Spoštoval jih je      zelo      odkritosrčno, toda spoštovanje je bilo pomešano  A
adovoljnim pogledom. Govoril je s kričečim glasom in      zelo      samozavestno.Ostala dva sta bila starejša človeka  A
različnih estetičnih vprašanjih, ki so bila Slivarju      zelo      nejasna. Slikarja se nista mešala v besedo;  A
pripravljal na politiško kariero. Nosil se je      zelo      elegantno, govoril je fino, oprezno, tako oprezno  A
a ki je jutri ne bo več ...“ Navdušil se je      zelo      - Slivar ga ni videl nikoli tako navdušenega  A
politično kariero in ki je videl, da je govornik      zelo      vplivna oseba, so stopile skoro solze v oči  A
odličnejši možje. Stiskali so Slivarju roko      zelo      prijazno in spoštljivo, kakor očetovsko.In Slivar  A
Slivar je bil vesel, ves mehak. Večerjal je      zelo      dobro in tudi nekaj kozarcev je bil že izpraznil  A
pivci in dobri pevci, toda malo duhoviti in      zelo      naivni ljudje.Svoj posel nastopijo opolnoči  A
videl in da je pozabil na sonce. Za hip samo in      zelo      nejasno ga je obšel časih mrzel čut, kot da  A
ko je ugledal vitko telo v svetli obleki, in      zelo      ga je ozlovoljilo, ko se je ozrl nanj z dolgočasnim  A
je draga umetnost ... Zadolžil sem se bil tudi      zelo,      in ostane mi komaj, da si kupim pipo tobaka  A
pa je bil advokat sam. Sprejel je Slivarja      zelo      ljubeznivo, ponudil mu je stol ter mu sedel  A
je dejal Slivar v razgovoru, ki se mu je zdel      zelo      dolgočasen in neodkritosrčen, ”in človeka ovira  A
potikati okoli različnih ljudi; - ki so drugače      zelo      pošteni in spoštovanja vredni ljudje -, da dobim  A
malo pregloboko. Dostavil je s previdnim, ne      zelo      prijaznim glasom: ”Jaz sem vam naposled rad  A
vaša domovina ni vaš dom.“ Slivarju je bilo že      zelo      tesno.Stvari, ki jih je advokat pripovedoval  A
komaj čutil v svoji; odšel je kakor v sanjah, v      zelo      neprijetnih in grenkih sanjah. Nekaj se je vzdigalo  A
je vseeno. Glavno je, da je moja prihodnost      zelo      temna, niti od danes do jutri ne vem.Mogoče  A
na to slovo mu je bilo težko in težje ... Tako      zelo      je človek ubog, da se je prisiljen odpovedati  A
obupavanja. Njegova gospodinja je bila dolga, suha,      zelo      pobožna ženska, ki je vzgojevala svoje varovance  A
je slabo in sam je opazil, da so mu bila lica      zelo      upala; toda njegov obraz je bil finejši, inteligentnejši  A
roko, ne s srcem. Nekoč je živel skoro pol leta      zelo      dobro; kadil je smodke in hodil dostojno oblečen  A
hiše je stanoval Bajt. Zunaj je bilo poslopje      zelo      olišpano; mislilo bi se, da je kaka uradna hiša  A
Povedal ji je, da je umetnik in ona je bila      zelo      vesela: zrastel je nenadno pred njo in občudovanje  A
boj, ti ne bodo nič naredili.“ Soba je bila      zelo      skromna; pohištvo staro in nerodno, in zrak  A
razumel ni. Tako je bil razgovor od začetka      zelo      prisiljen; vsem in tudi Slivarju samemu je bilo  A
plah, preden sem se zaljubil vate. Zato sem ti      zelo      hvaležen, Berta!...   A
oba verovala vanjo in ki je bila na vsak način      zelo      blizu ... Tako je prešel somrak v jasno, toplo  A
postarnih žensk je bilo poleg; obe šivilji,      zelo      blebetavi, radovedni in opravljivi; mlajša je  A
ljudje verujejo vse in vsakemu sleparju, tako      zelo      so že nesrečni in pol neumni od samega uboštva  A
... samo moje srce je časih tako neumno, tako      zelo      neumno, ali drugače nisem hudoben človek ...“  A
svojem času kaj posebnega, ki so pa kljub temu      zelo      smešni in ki človek ne ve, kaj bi z njimi: najrajši  A
bom napravil!“ Fotografija je bila stara, že      zelo      obledela, ali Slivar ni čakal boljše, ki je  A
časih je šel že dopoldne, na večer pa je bil      zelo      redkokdaj doma.Samo dvakrat, trikrat sta bila  A
delali pač le za svojo zabavo.“ - Slivar se ni      zelo      čudil, - celo nekako veselilo ga je, da so njegove  A
času? Doživel si pač veliko, postaral si se      zelo      in celo brada ti raste.“ ”Oženil sem se.  A
gotovo tudi Hladnik. Slivarju so bili ti sestanki      zelo      prijetni; dihal je svobodno, govoril je iz srca  A
res, da človek nikoli ne pade nizko dovolj?      Zelo      nizko je, kamor sem se bil izgubil v svojih  A
temi na stolu in dremal. Sključen je bil že      zelo;      v mesecih, odkar je bil ostavil pisarno, se  A
koraki je stopal po široki cesti v Prater.      Zelo      je bil utrujen, želel si je že počitka.V tej  A
ljudi in podnevnega življenja. Vse to sem      zelo      natanko videl in občutil; brez strmenja in brez  A
Takrat sem se bil sklonil nad človeka, ki je imel      zelo      ozko, belo, prav dekliško lice; eno oko je bilo  A
kadar bere posmrtnico. ”Na čudne načine, na      zelo      različne umirajo ljudjé ... časih ne kane niti  A
kakor ga živi večina ljudi. Govorila sva nekoč      zelo      živahno; ozrl sem se slučajno skozi okno in  A
množice; zakaj navadno skrivajo svojo tajnost      zelo      rafinirano, z veliko skrbjo.Življenje jih nosi  A
cestah, po kavarnah in po gostilnicah in ga      zelo      veseli, kadar zapazi tisto potezo v obrazu,  A
Veste kaj, mati! Gori pri Andrejašu je soba      zelo      velika, da bo prostora za vse dovolj ...Vi morate  A
so se tresle in so se nižale. Sonce je bilo      zelo      visoko na nebu, svetilo se ji je izza drevja  A
bilo nekoliko slabo ... danes sem jo oblekla,      zelo      lepa je ... in komaj se prestopim, zašumi tako  A
z nemirnimi, nezaupnimi očmi in je govorila      zelo      hitro. ”Takoj po praznikih, prav nič ne bova  A
”Hvala!“ ”Drugače je      zelo      prijazen kraj.Samo nekoliko počasni so ljudje  A
”Koga pričakuje?“ ”To je      zelo      nenavadna stvar, skoro smešna; ali kakor sem  A
se nad nosom skoro strinjale. Oči so bile      zelo      mirne, velike, temnosive.Lica so bila preprežena  A
popoln otrok. Njena mati je bila stara ženska,      zelo      majhna in boječa; nosila je zmerom dolgo svileno  A
da še ni bilo dozorelo v meni; in ta čut je      zelo      neprijeten.« »No, kaj nameravaš?  A
zgodovinsko tragedijo se ukvarjam... naposled pa me      zelo      vznemirja in vabi snov, ki bi bila pripravna  A
zaničevalen izraz. »Lepo novelo sem napisal...      zelo      zanimivo in efektno...«In precej se je domislil  A
»Ali pač, potrpi! Napisal bi novelo -      zelo      zanimivo in efektno -« Krničarju so  A
smatrali svoje malenkostno, vsakdanje življenje za      zelo      resno, pomembno in potrebno, da so smatrali  A
obraza. Očesi sta majhni, živi in svetli, nos je      zelo      velik in zakrivljen, a prav ozek; spodnja usten  A
ajopreznejši človek spodtaknil. V temnem kotu sedi      zelo      borno oblečena ženska.Zavita je v veliko ruto  A
lasje ji vise neredno po ramah. Obraz ni lep,      zelo      bled in skoro prozoren, očesi sta medli.Počasi  A
Molčala sva. ”     Zelo      se je postarala!“ sem si mislil jaz. ”Postaral  A
po zraku ter stresel z glavo nezadovoljen in      zelo      užaljen.Od holma dol, od ceste sem je zadišalo  A
jokata nocoj, še jutri bosta v grehu in raju!“      Zelo      je bil zadovoljen sam s seboj in se je napotil  A
da poženemo Antikrista, odkoder je prišel!“      Zelo      je bila pogodi učitelju Šviligoju ta lepo ubrana  A
župan, zmajali so z glavo ostali rodoljubi in      zelo      nezadovoljno je pogledal učitelj Šviligoj.   A
je bil ustvaril, falota, v svojo korist. Kako      zelo      bi se začudil zaslužni rodoljub, če bi zvedel  A
povedel k mizi. Očitno mu je bila mlinarica      zelo      pogodi, kar ni bilo popolnoma nič čudno.Niti  A
začudila, toda veselo je bilo njeno srce. ”     Zelo      si viharen, gospod!Ne pišeš prej, ne sporočiš  A
to vino, pa na pot! -- Resnično, srce moje,      zelo      sem hrepênel po tebi!In kako natanko sem vedel  A
Hiacinta:      Zelo      te ljubim, dragi Dioniz! Dioniz:   A
besede bodo metali za menoj. Ženska sem in      zelo      slabotna; ne maram trpljenja. Tako sem hotela  A
da poženemo Antikrista, odkoder je prišel!“      Zelo      je bila pogodi učitelju Šviligoju ta lepo ubrana  A
bolečina, tudi smrt ne več. Nekateri so imeli      zelo      upala in ozka lica, drugi zabuhla in sivkasta  A
dolgo, častito brado, župan pa samo brke, toda      zelo      košate.Obema je bil korak umerjen, trd, moški  A
govorice, kakor kancelistove, so bile res vse prav      zelo      bebaste in prismojene; ali naredile so, da je  A
vidim . / . / stran 242 . / - tam nekje daleč,      zelo      daleč, na oni strani morja.Mlada sta, vere in  A
korak do tja. Spomnim se na to vas, kadar sem      zelo      potrt, ali zelo bolan.Takrat se mi približa  A
Spomnim se na to vas, kadar sem zelo potrt, ali      zelo      bolan.Takrat se mi približa, kakor se časih  A
na mizo in v tistem hipu je bil njegov obraz      zelo      star.Tončka se je vzdignila, da bi šla v kuhinjo  A
držal šopek v roki, se mu je zazdel nenadoma      zelo      težak in sram ga je bilo. ”Glej, kakor otrok  A
Okrogli, smehljajoči, blagodušni obraz je bil      zelo      mlad, še ves dekliški; oči so gledale veselo  A
Skoraj vsi so se napotili od postaje po ozki,      zelo      blatni in obljudeni ulici; na obeh straneh so  A
ustnicah se je prikazal vlažen smehljaj, kakor ob      zelo      močnem in opojnem vinu.Bral je do konca, nato  A
vršila na Dunaju ljubezenska drama, ki me je      zelo      zanimala.Poročila v časopisih so bila ali prekratka  A
erazumljiva. Po mojih mislih pa se je vršila drama      zelo      enostavno: Pavel Ružička, mizar, je imel  A
cerkev se je useknila; tudi jaz sem se useknil;      zelo      lepo je bilo.)Moj fant je imel veliko morale  A
zato ker sem vkljub svoji priznani duhovitosti      zelo      neokreten in smešen človek in ženskam nič nevaren  A
nisem bil vsled tega, saj je bil celo Bacon      zelo      dober lakaj in Heinejev ponos je bil prav tako  A
je tako moja navada. Vrhu tega tudi mežikam      zelo      rad. - Glej, tukajle nad levim ušesom mi manjka  A
rdečo pentljo na njeni kiti sem bil ljubosumen...      Zelo      mlada je še bila, človek bi si mislil, da ne  A
njih, da me je stresalo; vrat njen je bil dolg,      zelo      dolg in jabolko se je pomikalo neprestano gor  A
tegnjenimi rokami... In takrat bi se bilo zgodilo nekaj      zelo      čudnega, ko bi v tistem trenotku ne bil stopil  A
dobro. Ali prejšnjo noč se mi je pripetilo nekaj      zelo      neprijetnega. Napisal sem bil neko reč, in  A
natanko v oči. ”Zares ste bolni ... ali pa ste      zelo      nesrečni!“ ”Nesrečen ... ob tej uri?“ je vzkliknil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA