zelo (1.901-2.000)

Videla sem njegovo sliko.	Zelo	lep mož je bil, človek tiste čudovite vrste	A
ki sem se spominjala nanje nejasno, kakor na	zelo	lep, resničen dogodek, ki se je vršil Bog vedi	A
se nasmehniti, ustnice pa so se mi tresle in	zelo	mraz mi je bilo ...Zahreščala so kolesa na dvorišču	A
večer je večerjal z menoj. Mlad umetnik je bil,	zelo	nadepoln, zelo pošten in zelo neroden človek	A
z menoj. Mlad umetnik je bil, zelo nadepoln,	zelo	pošten in zelo neroden človek.Samo časih je	A
umetnik je bil, zelo nadepoln, zelo pošten in	zelo	neroden človek.Samo časih je bilo nekaj lepega	A
Pogledala sem v ogledalo in sem videla, da je	zelo	bel in zelo resen moj obraz.Na črnem krilu,	A
v ogledalo in sem videla, da je zelo bel in	zelo	resen moj obraz.Na črnem krilu, pod črnim rokavom	A
zardela lica od vina ali od čaja, je govoril	zelo	dostojno in le časih me je objel z nemirnejšim	A
njegov rdeči obraz in sem videla, da žalost ni	zelo	velika: posegel je otrok po piškotu, pa je bila	A
je že.“ Nasmehnila se je, toda nasmeh ni bil	zelo	prijazen; oči so se svetile v nemirni luči.	A
poznajo in ti žele dobro jutro, kadar vstaneš ...“	Zelo	lepo sem govorila in od prešernosti bi se bila	A
odpirat; poklonil se je globoko, dal mi je roko	zelo	dostojanstveno; dišal je po vinu. ”Kaj tako	A
so ji nenadoma pošle, misli so se ji zmedle.	Zelo	napredna in svobodomiselna ženska je bila gospa	A
in skoro strah me je ... Tam je življenje pač	zelo	pregrešno, na Dunaju ...Naročila sem si zadnjič	A
rodoljubju celo estetiški okus. Kar je pač	zelo	potreba ... Zares, če sem se spomnila kdaj v tujini	A
čedna. Opazila sem takoj, da je doktorjev obraz	zelo	blag in velikega usmiljenja poln; govoril je	A
mislila, da so te ženske drugačne; da niso tako	zelo	... oblečene ...“ ”Zdaj so oblečene za silo.	A
že davno izpolnilo v blatu. Zato mi je tako	zelo	žalostno pri srcu, kadar se oglasi pod mojim	A
iz komodnosti; ali iz drugih praktičnih in ne	zelo	moralnih ozirov.Niti senca tiste lepote bi ne	A
/ ”Blagorodni gospod Grahar! Težko,	zelo	težko čakam, kedaj me posetite, da se v Vaši	A
vžigalice in svečo; roké so se mu tresle tako	zelo,	da se je mudil in trudil, predno je napravil	A
in težavno, preizkušnje so mnogoštevilne in	zelo	stroge.Nekateri so pridni učenci, razgledajo	A
je rekel. Pogledala ga je bolj natanko in	zelo	od blizu, nato je segla v culo ter mu je ponudila	A
premnogo drugih imen, moških in ženskih, vsa	zelo	dostojna, skrbljivo iz pratike izbrana.Ker najprej	A
koristno je. Narod, na tak način vzgojen, je	zelo	poraben za tista mnogotera umazana opravila	A
med njima zares kakor otrok in starec obenem.	Zelo	droben je bil, ves sključen in zgrbljen v tilniku	A
njih in za njimi se je gnetla gosta procesija.	Zelo	pisana je bila, brez reda in sramú.Ženske, spodobno	A
lasàl, ”da bo glorija še bolj pšenična“. Tako	zelo	je bil že Lenart omadeževan od hinavščine, da	A
Ferencig je stal visok pred naslanjačem, mežikal je	zelo	hitro in solzno izpod naočnikov, zlati zobje	A
ji je od strani, kakor vselej; zakaj imela je	zelo	dolg obraz, zmerom na jok pripravljen, in zelo	A
zelo dolg obraz, zmerom na jok pripravljen, in	zelo	mile oči, v molitev in ljubezen zamaknjene.	A
zato, ker kaže gole noge in ker je žival!“	Zelo	je bil truden in žalosten.Greh mu je pogledal	A
od spominov zasenčene so bile njegove oči.	Zelo	je bil ginjen in dolgo ni izpregovoril.Poznal	A
napise, neznana imena. Pred skromnim križem, pred	zelo	skromnim, vegastim križem, gospod pisatelj	A
to zvečer pri dnevnem proračunu! Da, on je	zelo	natančen, v čast svojemu uradu in v veselje	A
Gospodična Tini je bila majhna, drobna in	zelo	nežna; otrok, ne ženska; komaj na rokah, teh	A
nevesti. Ogrnjena je bila v dolgo sivo ruto;	zelo	bel in droben je bil pod ruto njen obraz; zdelo	A
navsezgodaj zjutraj?“ In nato je govorila	zelo	hitro, pogledala je mene, pogledala njó in je	A
se je takoj oblekla in res ji je bila bluza	zelo	ohlapna in tudi krilo je bilo predolgo; in pod	A
napotil k nji. Prišel sem v kabinet, ki je bil	zelo	dolg, toda tako ozek, da bi ne bilo mogoče razprostreti	A
Lezel je počasi in varno, ker je bil klanec	zelo	strm in ves posejan z ostrim kamenjem.Dolga	A
glava je bila nenaravno debela - čelo visoko in	zelo	vzbočeno, lica zabuhla, sive barve, oči so bile	A
se je in prišlo ji je na misel, da leži morda	zelo	bolan doma in da čaka nanjo, da kliče svojo	A
mizo, razgrnil bluzo predse ter jo ogledaval	zelo	skrbljivo. ”Ali boš to bluzo tudi tako nosila	A
toliko mlade lepote. Vsi obrazi so bili še	zelo	mladostni, skoraj otroški in vsi so bili sveži	A
ohlapen črn plašč, izpod tega je gledalo dvoje	zelo	dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila še	A
predolgi; najbolj čudna pa je bila kričeča, rdeča,	zelo	umetelno zavozlana pentlja pod belim ovratnikom	A
manj jasen...“ . / . / stran 177 . / Govoril je	zelo	hitro; umikal se je mojemu pogledu in poznalo	A
le polt je bila vodeno siva. Roke so bile	zelo	nabrekle in so težke in grde ležale ob životu	A
stal in gledal, so se odprle duri na stežaj.	Zelo	dolg in zelo suh človek, črno oblečen, kozjebrad	A
so se odprle duri na stežaj. Zelo dolg in	zelo	suh človek, črno oblečen, kozjebrad, je stopil	A
sestavljene iz lesa in papirja - vse lepo in	zelo	resnično, hlev, sveta družina, pastirji, sveti	A
fotelji; zibala je stolček od leve na desno,	zelo	močno in zelo hitro, ter se je tako pomikala	A
zibala je stolček od leve na desno, zelo močno in	zelo	hitro, ter se je tako pomikala naprej, ne da	A
zatisnile... In precej se ji je sanjalo nekaj	zelo	čudnega: tam se je širil travnik, do kolen je	A
rokavice, stala je še pri durih ter se ozirala z	zelo	prijaznim, sladkim nasmehom po sobi.	A
Lojzka se je poklonila in je odgovorila z	zelo	ponižnim in nežnim glasom: »Hvala Bogu, dobro	A
glasov. Prišla je bila velika, debela ženska,	zelo	bogato oblečena, obraz širok in mehak, kakor	A
zasvetil obraz, kakor da bi ji bile povedale nekaj	zelo	prijetnega. »To je skopost, grofovska	A
obraz ni bil lep, ustnice so bile hrastave in	zelo	otekle.Dala je roko materi, sestram in bratu	A
velike, nerodne, črne od dela. Obraz mu je bil	zelo	bled in upal, oči so bile rdeče, trepalnice	A
sta hodili in zadnja je bila grbava Brigita,	zelo	majhna in široka, v obraz rumena, koža vsa zgrbljena	A
tednov je bila šele pri nas. Bolna je bila	zelo	in zmerom je molila... in suha je bila, še bolj	A
ko je zadelo kolo ob velik kamen in se je voz	zelo	zazibal, takrat je zastokalo v rakvi.Nežika	A
ampak ona -« . / . / stran 42 . / Govoril je	zelo	na glas, hitro in jezno; držal je Katico za	A
Vrabec se ni zmenil za nikogar.	Zelo	mlad je še bil, niti zobati še ni mogel in treba	A
zmršeno - kakor premočen havelok. Kljun je bil	zelo	širok, oči se ni videlo. Poskakoval je, kakor	A
Ali ko se je ozrla dol po krilu, je opazila	zelo	vesela, da nosi lepo belo krilo, rdeče obrobljeno	A
držal se je malo sključeno, njegove noge so bile	zelo	tanke, na glavi je bilo le še malo las, skrbno	A
Roke, ki so jo božale po licih, še niso bile	zelo	tople, ali prijazne so bile in materinske.Zapihal	A
prepustil služkinjam. In služkinje so se menjale	zelo	hitro, komaj se je privadila katere, se je že	A
bilo od začetka - je pripovedovala Lucija - in	zelo	sta se smejali, ali naposled se je naveličala	A
prišla o počitnicah domov, je poljubila Tončko	zelo	hladno in se ni več veliko brigala zanjo. Dobila	A
kotih pa se je nabirala penasta vlaga. »Ali	zelo	trpiš, Malči?« je izpraševala mati in solze	A
prosila, da bi ji odprle duri; njen nos je bil	zelo	čuden, osoljeni presti podoben; in Lojzka je	A
da mi preskrbi vozni listek tja do Amerike.	Zelo	sem mu bil hvaležen in dal sem za liter vina	A
Dvoje postelj je bilo v izbi. Na drugi je ležal	zelo	mlad človek, smrčal je z nastežaj odprtimi ustmi	A
kazalcem prav pod nos. Hotel je reči najbrž nekaj	zelo	hudega in zaničljivega, pa se je samo široko	A
zgodnje mladosti. Zjutraj sem se vzdramil	zelo	rano, še preden je sijalo sonce.Hladno jesensko	A
IDILA NA STUDENCU Dežela ima	zelo	prostran in zelo lep vrt za tiste svoje ljudi	A
IDILA NA STUDENCU Dežela ima zelo prostran in	zelo	lep vrt za tiste svoje ljudi, ki se ne strinjajo	A
Pripeljala sta se bila iz mesta v kočiji, sedela sta	zelo	dolgo na verandi, skoraj poltretjo uro, nato	A
ni več hladilo v lica. Nad ogrsko ravnino,	zelo	nizko na vzhodnem obzorju, se je prikazal dolg	A
bahavi, najbrž domači mogočniki. Vsi so bili	zelo	debeli, v lica strašno zaripljeni, rdeči in	A
Joj nama, Anka, da bi ga ne bilo! Po	zelo	širokem, bahavem trgu je krenil voz nizdol ter	A
prekratki salonski suknji, v roki cilinder z	zelo	širokimi krajci, kakor so jih nosili pred davnimi	A
imel trebuha, nikar cekinov; pač pa je imel	zelo	veliko glavo, preveliko za ničevo telesce in	A
nisem videl že dolgo dni. Neroden in plečat,	zelo	visok človek je bil, upognil je široki tilnik	A
ki so sedela za sosednjo mizo, in ni poslušal	zelo	natanko.Prijetni vinski duh mu je legel na misli	A
toda smehljal se je tiho in dolgo, kakor ob	zelo	veseli misli. ”Čemu si se razvnel?	A
začetka, da besedništvo ni ne težko dosežna, ne	zelo	utrudljiva stvar.Kdor ima humorja, se celo zabava	A
je stopil tovariš besednik. Tudi on ni bil	zelo	eleganten; samo da haveloka ni imel, drugače	A
stopi k meni!“ Začudil sem se, ko sem zagledal	zelo	prijetno in prijazno izbo.Otroci, troje jih	A
in mi kaj povej, ker sva žalostna obadva!“	Zelo	tiho in oprezno, kakor v hiši mrtveca, sem zaprl	A
nazori - kolikor jih je bilo - so bili takrat	zelo	čudni.Kar so počeli drugi ljudje - humbug!	A
celo potrebni. Ravnal sem s svojim ugledom	zelo	skrbno in varno.Govoril sem na lahko, s strnjenimi	A
obadva kakor prej; spoznal bi ju bil od daleč.	Zelo	prijazno sta me povabila s seboj, da popijemo	A
trepalnicami, njene ustnice so bile velike, napete in	zelo	rdeče, kakor jih imajo veličastno razvite in	A
je iskal poti in ko je stopil iz gozda, se je	zelo	začudil.Sonce je stalo visoko in je sijalo žarko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani