zelo (2.101-2.200)

Pripovedovati bi se dalo o tem žalostnem koncu	zelo	poetične in genljive stvari, toda bile bi popolnoma	A
resničen človek, ne fantom. Pa je še drug vzrok,	zelo	imeniten in važen, ki mi brani, da bi se dolgo	A
blazino ... Danilo se je, ko se je vzdignil,	zelo	truden, kakor od dolge poti v viharju in dežju	A
namreč sprejemajo popotnike, so postelje navadno	zelo	slabe; rjuhe niso čiste in če je kaj odeje,	A
da je bil stopil s poti v stran in da pleza	zelo	urno po spolzki bližnjici in da se opira tudi	A
”Kaj pa bi ti rad?“ Resnično, čevlji so	zelo	blatni in hlače so zelo razcefrane, drugače	A
Resnično, čevlji so zelo blatni in hlače so	zelo	razcefrane, drugače bi ga ne tikala.”Z župnikom	A
siromakov in tudi študentov imamo, ki so pridni ...	zelo	pridni fantje ...“Župnik je govoril počasi in	A
Prijazen in ponižen, lepo je pel in pripovedoval	zelo	smešne stvari in hvaležen je bil človeku, če	A
Od hriba dol, po klancu, je stopal človek	zelo	urno, kakor da bi drsal po hrbtu.Klanec se je	A
Tako mislim.“ Hanca je govorila	zelo	resno, globok in miren je bil njen glas; tako	A
”Prej je govoril čisto pametno ...	Zelo	pameten človek je ta učitelj, pa je še mlad	A
-- tako mi je, kakor da bi se bil od takrat	zelo	postaral.Ali pa je zato, ker se poslavljam od	A
od tukaj, kakor da bi vozil počasi, pa vozi	zelo	urno ...Moja ušesa so boljša nego moje oči; zdi	A
otroška in nespametna. . / . / stran 151 . /	Zelo	te imam rada in zato so tako nespametne moje	A
besedah in Hanca je vedela, da radost v srcu ni	zelo	velika. ”Tako rad odhajaš in z lahkim korakom	A
Gledala je v tla, ko je govorila; njen glas je bil	zelo	resen, besede niso hotele gladko iz ust in lica	A
pragu, učitelj je stal pred njo. Smejal se je	zelo	naglas in tudi na razžarjenih licih se mu je	A
popival s tovariši in se je komaj zmenil zame.	Zelo	gosposki je in brki so mu zrasli ... Malo ga je	A
posetila sestra. Prišla je v pisanem krilu,	zelo	širokem in šumečem, ruto na glavi, v roki velik	A
smehljala, ker je vedela, da misli povedati nekaj	zelo	smešnega in razposajenega.”Misli, da se vrnem	A
povesila oči. Ko je stopila na cesto, se je čutila	zelo	trudno, kakor od dolge poti, od težkega dela	A
nasmehnil, kakor da mu je bila šinila v glavo	zelo	vesela misel. ”Čakaj, Hanca, kam pa si se	A
komaj za lek ... Drugače, Hanca, so pa stvari	zelo	slabe ... no, kaj me briga!“ ”Res, nič vas	A
se nasmihal uslužno. ”Tistega škrica tam bi	zelo	rad malo prijel zadaj za ovratnik, privzdignil	A
odra je stal klavir, starikava gospodična z	zelo	visoko frizuro je sedla predenj in zazveneli	A
Ljubimca, mestnega škrica, je igral dolg študent,	zelo	še mlad in brez brk.Hodil je neokretno, napoti	A
vstajali s sedežev ter se odpravljali. Vsem se je	zelo	mudilo, gnetli so se po tesnih hodnikih med	A
pozneje ni bilo ničesar več ... In to me vznemiri	zelo!	“ Začudila se je, ni ga razumela.	A
dokler se ne vrne preteklost! ... Ampak rečem ti:	zelo	je bila lepa in toži se mi po njej, kadar sem	A
še nikoli -- in verjemi, godilo se mi je že	zelo	slabo!“ ”Ne blêdi!	A
obrazom, kakor da ga je bilo doletelo nekaj	zelo	prijetnega. ”Ali si videl?	A
se človek razjokal od sramu! Strmoglavil je	zelo	hitro; veseli fant s svojo žametno kamižolo	A
ko se je vrnil oče iz vasi. Bolj suh je bil,	zelo	že sključen in siv; nagubani obraz se je smehljal	A
tudi ti vesel, da mu je življenje neprijazno?	Zelo	ste vsi veseli, kakor da je bil vas oropal,	A
treba, ker ve, pri čem da je, pa je vkljub temu	zelo	napreden pred svetom in brez vsake škode ...	A
ki ga je ljubil?“ ”Časih, Alma, me obidejo	zelo	mehki trenotki.Obšli so me doslej vselej takrat	A
da bi zijali za njim. Hlače so bile spodaj že	zelo	razcefrane, suknja je bila ogoljena in posvaljkana	A
ga je pogledala nezaupljivo. Mate se je bil	zelo	izpremenil.Obraz mu je bil dolg in suh, porastel	A
skozi duri otrok s suhim, starikavim obrazom, v	zelo	siromašnem, razcapanem krilu; ponujal je potočnice	A
je najprej stara ženska vsa v črno oblečena.	Zelo	debela je bila, hodila je težko, lica so bila	A
potolažilo in razvedrilo. Obedve sta bili še	zelo	mladi, obedve belo oblečeni, s svetlomodrim	A
rjuhe so bile zakrpane. Med vratmi je stal	zelo	debel človek, spodobno oblečen, v lica rdeč	A
bil njegov obraz. ”Zdaj moram hiteti, gospod,	zelo	hiteti, da pretepem tistega Pilatuža ...Zdaj,	A
novih gostov: majhen, plešast, brkát človek,	zelo	dostojno oblečen; v obraz je bil nekoliko podoben	A
trebuh pod pisanim telovnikom le prav narahlo in	zelo	spodobno pocincaval, je stopal gospod Peter	A
razprostrl in povzdignil prédse ... Ta robec je bil	zelo	velik, najbrž od domačega, voljnega, nosu prijetnega	A
dokler mu ga niso s cunjo obvezali. Rastel je	zelo	počasi, redil pa se še celó ni; edino lasje	A
”Praznujemo pač! Ampak kaj, to je drugo in	zelo	imenitno vprašanje!Zakaj človek, kadar piješ	A
...“ Tam je zvezda	zelo	urno in zapored pomežiknila, kakor da se ji	A
krčmah in zapravljate denar!“ Skočir je govoril	zelo	pravilno slovenščino, dasi je močno nosljal	A
nisem učen; imela je svetlorjavo, kodrasto,	zelo	fino dlako, na trebuhu in pod gobčkom snežnobelo	A
postavlja lesene vojake v vrsto. Njegova roka je	zelo	drobna, pa vendar je mezinec večji od celega	A
kajti star je bil; ustnice so bile široke,	zelo	nežno risane; če so se nasmehnile, je spreletelo	A
besedo, igrala sva ves čas. Karte so bile že	zelo	mastne in obrabljene.Poznal sem jih na slepi	A
dolžna že dobrih pet goldinarjev. Ta dolg jo je	zelo	bolel; nekoč mi je ponudila za odplačilo srebrni	A
igrajva! Zakaj vse, kar si mislila in rekla, je	zelo	huda bolezen, je hrepenenje!“ ”Rada bi umrla	A
bilo takrat petnajst let. Majhna je bila, toda	zelo	krepka; pleča so bila kakor ustvarjena za breme	A
hromca brez opore! Ženska je bila dolga in	zelo	suha, njena lica so bila siva, kakor od umazanega	A
ste bolni, mati?“ Mati je vzdignila glavo;	zelo	droben in zelo bel je bil njen obraz, oči so	A
mati?“ Mati je vzdignila glavo; zelo droben in	zelo	bel je bil njen obraz, oči so bile trudne; natanko	A
Zbogom!“ Marta se je napotila po	zelo	blatni stezi, tako da ji je curljala voda od	A
Na mizi je gorela sveča. Izba je bila	zelo	tesna, par korakov dolga in dober korak široka	A
in trto ovita. Očitno je bilo poslopje že	zelo	staro; zidano je bilo kakor grad ali jetnišnica	A
je bila popolnoma temna; najbrž so bila okna	zelo	skrbljivo zadelana in zabita. Marta je postala	A
izpod gostega dima. ”Drugače je šlo zmerom	zelo	gladko!“ je govoril in je pil. ”Tako gladko	A
Kočarja ni doma in kar se tiče kupčije, je ...	zelo	kratkočasna kupčija.Ni veliko truda zraven;	A
njegovih ustnicah. ”Marta, tvoje besede so	zelo	... puste.Nisem jim slišal enakih do te ure ...	A
mi boš dolgo zameril. In če mi nazadnje tako	zelo	zameriš, da me suneš stran, ti bom dala roko	A
stopale še lahko in prožno. Oblečen je bil	zelo	skrbljivo in natanko in vendar ni bilo nič gizdavosti	A
samo še mlad, bledikast fant z dolgimi lici in	zelo	nemirnimi, živimi očmi, ki so neprestano izpraševale	A
Stožer; pogledal je Konrada, nato Egona in je	zelo	hitro mežikal, kakor da bi se mu bleščalo pred	A
bleščalo pred čisto posebno, . / . / stran 239 . /	zelo	kratkočasno mislijo, ki jo je bil ugledal nenadoma	A
pijanosti veliko več nego trezen? Jaz se upijanim	zelo	hitro in rad se upijanim ... samo v očeh se mi	A
ozke in prekratke, čevlji so bili nerodni in	zelo	veliki, kakor od kmetskega čevljarja šiti.	A
plačal je vozniku in je šel z Marto mimo hiše po	zelo	ozkem, strmem in smrdečem klancu, ki se je spuščal	A
umazani, rumeni valovi. ”Tudi najin dom je	zelo	prijazen -- dom ljubezni in poezije!“ Stopila	A
podoba v starinskem okvirju. Dolg je bil, suh,	zelo	upognjen.Oblečen je bil v kratko suknjo, ki	A
zarumenela; na glavi je imel trd, okrogel klobuk z	zelo	širokimi, poveznjenimi krajci; na pragu ga je	A
pel je najbrž samo sebi na radost in večinoma	zelo	žalostne, dolgo zategnjene romarske pesmi, Marijine	A
je bila poslovila Hana in njeno slovó je bilo	zelo	neprijetno; ozmerjala je vse po vrsti, ženina	A
je bila poslala Marta. Njeni lasjé so bili	zelo	bujni, pšeničnosvetli, nad čelom razkuštrani	A
poželjivim pogledom; njeno telo je bilo še	zelo	šibko, komaj polrazvito, toda vsaka kretnja	A
vprašal, kedaj da odpotujem. Ljudjé so časih	zelo	pametni in vidijo globoko.In jaz odgovarjam	A
bilo sram. ”Moj prijatelj je bil nekoč, pred	zelo	davnim časom.Zdaj se nisva srečala že dolga	A
govoril in kar si delal, ima svojo melodijo. Časih	zelo	smešno in nespodobno.Spomnim se na človeka,	A
je ni razodeval, ne obraz. Pripovedovali so	zelo	romantične in zamotane zgodbe, ki so prepregale	A
pa sem mislila, da ste starejši ... in da imate	zelo	svetle, kodraste lase in sinje oči ...“ ”Pravijo	A
za skrb in ljubezen; nadalje pa je govoril	zelo	nadolgo in naširoko o razmerju med voljo in	A
mrzel dež; on je stopal ob moji desni molče in	zelo	hitro; mudilo se mu je v toplo izbo. Pred	A
in polomljeno. Soba moje gospodinje je bila	zelo	siromašna.Otroci so hodili doma v zakrpanih	A
službe, četudi se je pehàl za njo. To ga je	zelo	mučilo, in njegov obraz je bil osoren in potrt	A
ometu. Prišel je katehet z umerjenim korakom in	zelo	svečanim obrazom.Mileni se je zdelo, kakor da	A
daleč, kakor skozi motno steklo. Zdelo se mu je	zelo	otročje ter odraslega in izkušenega človeka	A
obedu. Debelušen, póstaren človek je bil, z	zelo	zariplim, temnordečim obrazom in drobnimi, vodenimi	A
Tesno mu je bilo poleg nje; bil je nerazločen,	zelo	neprijeten občutek, ki si ga ni mogel razložiti	A
večerno sonce. Milanu se je zdela tista podoba	zelo	neumna. Zvečer mu je prinesla čaj gospa sama	A
polna; in vsi, tudi cestni postopači, so delali	zelo	resne in skrbljive obraze.Milan se je vrnil	A
”To da bi bil Artur!“ Visok, koščen,	zelo	neroden fant je bil.Gledal je začudeno in plaho	A
nevesti, ženinu in svatih. Teta Fani je delala	zelo	pobožen in sramežljiv obraz, tako da je bil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani