zelo (2.701-2.800)

Videl je namreč v ogledalu dolgega človeka,	zelo	malomarno oblečenega; ovratnik je bil na eni	A
Tik pred njim je stal Lavrin. V obraz je bil	zelo	bled; gledal je mirno, s tihim pogledom, polnim	A
gospodar ter se je prerekal z debelo žensko, ki je	zelo	vpila in ni marala plačati.”Gospod!“ sem rekel	A
vendar je bil sila daleč, dalj od mladosti same.	Zelo	lep je bil v obraz, ali komaj sem ga natanko	A
procesije pa se je zibal čuden par. Moški je bil	zelo	dolg in strahovito suh, od daleč je oznanjeval	A
v jok napetih ustnicah. Na glavi je imela	zelo	majhen okrogel slamnik, ki je visel postrani	A
vrtil neprestano droben, morda sedemleten deček,	zelo	spodobno oblečen, ves objokan in ihteč.Takrat	A
Petersilka je moj znanec; ne stanuje daleč.	Zelo	priden delavec je, krojač; dela do noči, ne	A
zdaj? Koliko je že notri?“ vpraša Petersilka z	zelo	važnim obrazom in se ne ozre. ”Dvajset jih	A
temveč čisto na ramo, na desno in na levo stran.	Zelo	čudno je stal Petersilka sredi ceste, veliko	A
žepih. ”Ti si storil!“ je izpregovoril Zdenko	zelo	tiho, skoro šepetaje. ”Jaz sem storil!“ se	A
sem pa iz daljnih krajev, kjer je življenje	zelo	dolgočasno.Jaz sem popotnik, deklè, in sem bil	A
dolgočasno. Jaz sem popotnik, deklè, in sem bil že	zelo	truden, zdaj pa se odpočijem in si napravim	A
je ljubeznivo posetilo. In Peter mu je bil	zelo	hvaležen, ko se mu je ozrl v obraz s široko	A
In šel je preko trga, trg pa se mu je zdel	zelo	prostran in on sam je bil tako majhen, da ga	A
premislil in je šel po veži dalje. Veža je bila	zelo	široka, toda temna in hladna; bilo je čudo,	A
slovenske so bile samo Prešernove Pesmi, stara in	zelo	obrabljena knjiga.Peter je bral, nato je sedel	A
ali odzgoraj ali odzdolaj, nekdo je govoril	zelo	naglas in se je smejal, bližalo se je, prišumelo	A
nato pa ga je oblila vsega sladka toplota. ”	Zelo	prostrana je pokrajina, še konca ji morda ni	A
Bilo mu je, kakor da bi ga bil nekdo nekoč	zelo	ljubil.Nič ni vedel, kdaj je bilo in kjé, tudi	A
gosta rdeča brada; tudi obrvi so bile rdeče in	zelo	košate. Peter je bral pri njem knjige; vsevprek	A
stropa dol je padal mrtvec kosoma, pobiral se je	zelo	hitro in kosti so čudno šklepetale ... ”Kje	A
da so roke premalo pritrjene v ramah in tudi	zelo	velike in težke so se mu zazdele. Zdaj jih ni	A
njega ... . / . / stran 248 . / Opotekel se je	zelo	in je padel na koleno.”Ej no, ej no!“ je govoril	A
Jezna je name Olga.“ Tako je mislil in je bil	zelo	žalosten ob tisti uri. ”Nič ni bilo sanj	A
ali misel mu je bila še tako tuja, da je niti	zelo	žalosten ni bil. ”Kakšen je pač tisti kraj,	A
se je bil nekoč odpravil, da bi se odpočil.	Zelo	je bil že truden in zelo žalostno je bilo njegovo	A
da bi se odpočil. Zelo je bil že truden in	zelo	žalostno je bilo njegovo srce.Zunaj je bil mraz	A
. / stran 269 . / Samo truden je bil, tako	zelo	truden, da bi klečal in oprl komolce na klop	A
približal meji, ga je nekdo potrkal po rami ter ga	zelo	prijazno pozdravil. ”Dolgo že te nisem videl	A
zanj.« Mati Antonija je bila debela, odločna,	zelo	posvetna nuna, zdrava, s kmetov doma, s težkega	A
sestra Anakleta znova: »Ali se planine vidijo?« »	Zelo	ostro.Samo rahla meglica leži ob njih.«	A
obljubil: »No, da, no, da, sestra! Če boste	zelo	pridni in se skrbno varovali.« »Česa, gospod	A
stran 78 . \/ Videti ji je bilo na licu, kako	zelo	ljubi mlado kandidatinjo, kako ji dobro želi	A
čudno nenadno utihnil in vzdihnil. Anici se je	zelo	zasmilil in je skoraj zajokala.Oče je začel	A
Hvaležnost sveta!	Zelo	pozno se je bil krošnjar domislil, da ima poleg	A
nov up. Mlad je bil ta mladi tujec na Peči in	zelo	veselja željan.Poznali so ga v vasi.	A
povedala vse, kar in kakor je mislila in to	zelo	glasno.V mladih letih je bila bolna na kozah	A
mizi. Silno truden in slab je moral biti in	zelo	reven.Morda se je v teh hipih celo zasmilil	A
o Peči, solzne oči. In zato je Anica, ki je	zelo	ljubila svojo mater, zaprla svoje hrepenenje	A
se zopet zagledal pred se, in obraz mu je bil	zelo	žalosten. »Ne,« je rekla Anica, »morda	A
»Anica! Ti si	zelo	dobra.Nič ne misli, da ne vem.	A
in vaška dekleta in gospodinje so bile z njo	zelo	zadovoljne in tudi moški, to se pravi fantje	A
Tretji dan se je vrnil. Bil je	zelo	bled, in Anici se je zdelo, da se trese, in	A
Toda ne kriči!« »Ali kričim?« se je	zelo	začudila dekla in umolknila.Zunaj je bilo čuti	A
z veliko trdovratnostjo nad dolino. Bilo je	zelo	mrzlo in onstran nad vasjo je bilo videti že	A
in Katra sta sedela udobno, skromni Juri pa	zelo	nerodno.Ali onadva sta se malo brigala zanj	A
motrila Aničino lice, da je postala nevesta	zelo	zbegana in ni rekla nič. To pa je moralo jeziti	A
dela. Prst, kjer se je bila vrezala, ji je	zelo	nagajal, in ko je sedela sključena v sobi, jo	A
Prikimala je. »Ti si	zelo	pridna,« je dejal.Toda Anica se je skoro zgenila	A
zanimanja za konje, ji je odpustil, dasi ga je	zelo	bolelo, da je Jerica čitala samo pobožne knjige	A
da vzame gospodarica hlapca?« »Oha!« se je	zelo	široko nasmehnil Tomaž, »taka je ta!«	A
nevarnosti za Jurija ni, vendar pa je zahteval	zelo	mirno razpoloženje in izvrstno oskrbo.Tako se	A
skoro z veseljem pozdravila prihod matere, ki je	zelo	tiščala, naj le gre k polnočnici in naj gre	A
« je ponovil Juri, ali v resnici mu je bilo	zelo	slabo, in zelo slabe volje je bil, in zdelo	A
Juri, ali v resnici mu je bilo zelo slabo, in	zelo	slabe volje je bil, in zdelo se mu je, da je	A
zdelo se mu je, da je pravkar napravil nekaj	zelo	neumnega.In jezen nad samim seboj je izpil čašo	A
donela iz njegovih besed. Anica je bila Lipetu	zelo	hvaležna, da je bil prikril svoje znanje z njo	A
»Oh, Lipe, Bog vam povrni! Vi ste meni	zelo,	zelo dobri!« Resnost je stopila fantu	A
Oh, Lipe, Bog vam povrni! Vi ste meni zelo,	zelo	dobri!« Resnost je stopila fantu v lice	A
bila šla po zdravnika, ker se je bilo Juriju	zelo	poslabšalo.Marjanica jo je videla zgodaj zjutraj	A
obličje Aničino in njeno utrujenost: gotovo je	zelo	hitela.V naslednjem hipu jo je čula stopiti	A
ni bil postal svoj čas njen tast, kar si je	zelo	želel.In sklenila je, da moli zanj skozi tri	A
doli v kuhinjo, tako, da se je je Marjanica	zelo	ustrašila.Toda Anica jo je pomirila, da ji ni	A
je našla na vratih v Aničino sobo Luko in se	zelo	prestrašila, ker ga sprva ni spoznala.Ko pa	A
odvrnila nič. Toda mati je videla sedaj, da je	zelo,	zelo rdeča. »Aha,« je rekla, »če je	A
nič. Toda mati je videla sedaj, da je zelo,	zelo	rdeča. »Aha,« je rekla, »če je pa tako	A
Oh, Katra! Tej je gotovo še	zelo	všeč, da ji more prizadevati sitnosti.Kako razbija	A
in da je križ z menoj. Da je bila moja mati	zelo	lepa in da je imela bogatega ženina, pa jo je	A
deklica. »Ti boš moja žena!« je odvrnil fant	zelo	resno. In ko je vprašala Jerica »kako«, tedaj	A
strah se je ublažil. Toda Katro je bil strah	zelo	prevzel.Segla je po steklenici v slepem oknu	A
Tudi njegov oče je prišel. Mamica, Anže je	zelo	dober, Anžeta imam zelo rada.« In Jerica	A
prišel. Mamica, Anže je zelo dober, Anžeta imam	zelo	rada.« In Jerica je pozabila ves strah	A
Prikimala je. »Ti si bolna,	zelo	bolna!« je tarnal mož.Jerica se je domislila	A
»V božjih rokah smo vsi!« Toda	zelo	trpko je rekla to, in Anica jo je razumela.	A
skozi bukov gozd. Začutil je obenem, da je že	zelo	truden. Tedaj ga je dotekel kmet.	A
nepopolni lasti lastnega premisleka, je Anico	zelo	razburila, in skoro sram je je bilo pred seboj	A
Odvetnik je zmajeval z glavo, češ, da je reč	zelo,	zelo težka, nerodna.Zdaj zopet, ko je bila Anica	A
Odvetnik je zmajeval z glavo, češ, da je reč zelo,	zelo	težka, nerodna.Zdaj zopet, ko je bila Anica	A
da je način, kako uveljaviti zahteve Aničine,	zelo	težaven, da bo storil, kar se da storiti; seveda	A
dogodila Jerici ona nesreča, se je odpravil Luka	zelo	zgodaj v vas, poiskal župana in mu povedal,	A
pijača in hrana izdatno oživila, in Luka je bil	zelo	zadovoljen sam s seboj in je zvečer odložil	A
z revico res ne mogli kam. Tomaž se je Luke	zelo	razveselil.Naročil je vina in se obnašal nekako	A
kako bi spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer	zelo	previdno tudi poiskala svojega odvetnika.	A
je poznala, je bil vedno resen. Katra je bila	zelo	dobre volje, in tako se ji je porodila drzna	A
dete!« Marjanica je nevede tikala Anico, zakaj	zelo	se ji je smilila, in pred sodnikom je celo rekla	A
spokojno stanje nad njo. Tisto noč je Anica	zelo	dobro spala.Stari paznik je kimal zadovoljno	A
mesece je čakal na porotnike. Pa miren je bil,	zelo	miren.Pa so ga zaprli za sedem let.	A
opazila na nekem hodniku nekoga, ki je bil Luki	zelo	podoben.Videla ga je v spremstvu orožnikov,	A
rekla sicer, da je poredna. Marjanica je bila	zelo	srečna in zelo gluha in je ostala na Peči.	A
je poredna. Marjanica je bila zelo srečna in	zelo	gluha in je ostala na Peči.	A
constantissima3,« se je nasmehnil vikar, »	zelo	lepo ime.Kaj pa facultas?«	A
društva Vztrajnih 3 vztrajni narod 4 fakulteta je	zelo	razborita »Vestra amplitudo, Vir colendissimus	A
»z gospodovega okna se vidi in bo vedel.« »	Zelo	se ga bojiš,« je rekel. »Pojdem, ko odmolimo	A
Zato je tiho vstal in šel iz sobe ... * 1	zelo	priročna knjiga 2 zelo spačena knjiga; besedna	A
in šel iz sobe ... * 1 zelo priročna knjiga 2	zelo	spačena knjiga; besedna igra 3 strašna knjiga	A
višjega dijakona na Tolminskem ... * 1 Kraj, poleti	zelo	prijeten zaradi lepote in neverjetne množice	A
množice studencev in najčistejših voda, zaradi	zelo	zdravega zraka, visokih gora, omotično globokih	A
zraka, visokih gora, omotično globokih dolin,	zelo	tesnih poti in sploh divje presenetljivega značaja	A
Domačin je stopil k vikarju in rekel: »To je	zelo	čudno naključje, da se vidimo, a nič ne dé.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani