zelo (2.201-2.300)

“ je rekla Milena. Debeli ženin se je držal	zelo	dostojanstveno in resnobno; napenjal je ustna	A
jo je in nenadoma se mu je zazdel njen obraz	zelo	vsakdanji, prazen in mrtev, podoben tistim iz	A
hipu, ob tej podobi mu je šinilo na misel nekaj	zelo	mehkega, toplega in blagega.Nič ni vedel, kako	A
do vsega in do vseh. Ali to sočutje je bilo	zelo	nedoločno, ni našlo takorekoč prave struge,	A
osla z obema rokama ter se zasmejala z zvonkim,	zelo	prijetnim glasom. ”To znajo tudi tukaj!“	A
ženski, ki je imela grbavo hčer. Ta hči je bila	zelo	pohlevna stvar, rada se je smehljala in priklanjala	A
nehanja poljubavala. Imela je rdeča, okrogla,	zelo	topla lica in nekoliko zalite, motne oči.Našemljena	A
da je človek nekoliko rejen, nekoliko len in	zelo	neumen, toda za ženina in za moža je kakor ustvarjen	A
čisto tvoja skrb!“ Teta Fani je takrat dojila;	zelo	se je bila zredila, razlezla se nekako v život	A
in moti mir v hiši. So pa na svetu še hujše,	zelo	hude kupčije brez kontrakta in brez dote, kjer	A
“ se je prismejala Milena. Oblečena je bila	zelo	prešerno, času in vremenu čisto neprimerno,	A
Ko je prišel do praga, je potrkal najprej	zelo	narahlo ter je pritisnil uho k durim. ”Fanny	A
palico v roki. Star je bil, že sključen, in je	zelo	šepal; če je stopil hitreje, je zastokal ter	A
Edvard je hotel govoriti, povedati je hotel nekaj	zelo	lepega, toda jezik mu je bil težak in len in	A
se boš spomnila?“ Njen obraz je bil nenadoma	zelo	resen in materinsko so pogledale rjave oči.	A
”Zakaj jokaš, Tinka?“ Začudil se je	zelo	in še bolj se je začudil, ko je prišla Tinka	A
je takoj ozdravelo moje srce. Takrat sem bil	zelo	žalosten, ampak ti si me prijela za roko.“	A
Ali spiš!“ Jokec se je	zelo	prestrašil, pozabil je pozvoniti in je hitel	A
na tla, uprl je komolca ob mizo in se je ozrl	zelo	osoren na Kačurja. ”In tak prihajate k nam	A
Pogledal je Kačurju v obraz, zasmejal se je vdrugič	zelo	iz srca, nato pa je nenadoma presekal smeh in	A
tihim, hladnim pogledom in mu je stisnil roko	zelo	narahlo. ”Vem!	A
Kačur je zapazil, da je govoril nadučitelj	zelo	čisto slovenščino; izgovarjal je besede natanko	A
Moja mati je imela nekoč ljubimca, ki je bil	zelo	bogat in zelo lep, pa ga nazadnje samo zato	A
imela nekoč ljubimca, ki je bil zelo bogat in	zelo	lep, pa ga nazadnje samo zato ni marala, ker	A
samo zato ni marala, ker je imel čudno ime.	Zelo	nespodobno ime je imel!“ Zasmejala se je	A
rumenkasti luči. Kačurju se je zazdela pot v Zapolje	zelo	dolga in pusta. Srečaval je kmetice in kmete	A
sonce?“ Ko je prišel domov, se mu je zdela izba	zelo	tesna, samotna in siromašna.Vso jo je napolnila	A
občudovati mojo bistroumnost, kar bi mi bilo	zelo	prijetno: vedelsem takoj, da se boste zaljubili	A
resnobo in zaupanje. Kmetje in fantje so govorili	zelo	glasno in so tolkli s kozarci ob mizo, da se	A
mladini zgled in učitelj. Spoznalo je žalibog v	zelo	kratkem času, da ste slab zgled in slab učitelj	A
na Kačurja kakor na grešnika, ki je padel že	zelo	globoko in ki je vendar še sočutja vreden.	A
mislili ... tisto tam ... v nedeljo? Povejte mi,	zelo	vam bom hvaležen: ali res mislite, da se bodo	A
ustnice so mu trepetale. ”Če se imata rada, je	zelo	lepo.Jaz jo imam rad, kakor sem jo imel!“	A
kakor šolska soba, s tem razločkom, da je bila	zelo	tesna in ozka, namenjena najbrž za kot starim	A
Kačur ni odgovoril. ”	Zelo	krepak, zelo bogat v mislih in zelo visoko nad	A
Kačur ni odgovoril. ”Zelo krepak,	zelo	bogat v mislih in zelo visoko nad svetom bi	A
odgovoril. ”Zelo krepak, zelo bogat v mislih in	zelo	visoko nad svetom bi moral biti človek, da bi	A
pred oltar. Tudi maša se je zdela Kačurju	zelo	čudna in vendar je spoznal, da bi v Blatnem	A
- Med pridigo, ki ga je	zelo	presenetila, in med drugim delom maše se je	A
vasí, že pod hribom, je stala dolga, nizka,	zelo	umazana in čemerna hiša, nad vratmi pa je visela	A
Kačur je sedel v mračni krčmi; bled, prepaden in	zelo	ostarèl je bil njegov obraz.Sredi izbe se je	A
mislil!“ Pil je hitro, njegov obraz pa je bil	zelo	resen in njegove oči so bile motne. ”Lepa	A
da bi bil hotel. Ti zadnji dnevi so napravili	zelo	bistre moje oči ... Kako pa je z Matildo?	A
Tudi Grajžar je molčal, toda nabiral je obraz v	zelo	čudne, napol smešne, napol klavrne gube in mežikal	A
je stopil pred oltar, opravil je ceremonijo	zelo	hitro, nato je pogledal osorno na obadva in	A
“ se je čudil Ferjan. Kačur je bil bled in	zelo	upal v obraz; nagnil se je ob Ferjanovo ramo	A
gladil si je dolgo, ozko brado in je mežikal	zelo	hitro. ”Gospod župan!“ je zaklical nenadoma	A
na stolu. ”Gospod župan, vi bi bili pouka	zelo	potrebni!Pouka in palice!“	A
Kačur se je ozrl in ugledal ob cesti čudno,	zelo	smešno procesijo.Spredaj sta šla njegov tast	A
nadzornik roko in mu je ponudil dekret, ki je bil	zelo	bel in zelo velik.Približal se je na kolenih	A
mu je ponudil dekret, ki je bil zelo bel in	zelo	velik.Približal se je na kolenih, poljubil je	A
starinski. Žena je imela uhane od stekla, ki so se	zelo	svetili v soncu, na roki pozlačeno zapestnico	A
vanj, v svoje od nekdaj usojeno domovanje.	Zelo	krepka in polna je bila v život in zelo prsata	A
domovanje. Zelo krepka in polna je bila v život in	zelo	prsata; na glavi je imela pisan šal, otročje	A
vratmi v živahnem razgovoru. Kačur se je odkril	zelo	globoko in se je zelo globoko poklonil.	A
Kačur se je odkril zelo globoko in se je	zelo	globoko poklonil. ”Tudi šele prišli?	A
sem delal - ampak večidel sem bil sam kriv!“ ”	Zelo	ste ponižni!“ je odgovoril Jerin nekoliko zlovoljno	A
visok, lep fant s pšeničnimi, kodrastimi lasmi,	zelo	nežno poltjo in nelepim izrazom okoli ustnic	A
Ali bi vam nekaj povedala, Kačur? Pusti ste,	zelo	pusti in dolgočasni!“ Okrenila se je k Jerinu	A
je govoril po nemško in v mnogoterih drugih,	zelo	čudnih jezikih. Poslušali so ga spoštljivo,	A
razumem tega, ne morem razumeti! Tako majhne, tako	zelo	nedolžne stvari sem jaz počel takrat; in zdaj	A
plačilo, ni moje! ... Slab, je rekel, da sem ... in	zelo	sem slab!Zakaj nisem zgrabil... pritisnil...?“	A
je plesala Tončka s Ferjanom, ki je govoril	zelo	naglas, opotekel se časih in se zasmejal...	A
gledal tako, kakor sem vas videl nekoč, pred	zelo	davnim časom, ko ste stali više nad nami vsemi	A
paglavci imajo dušo ...! Imenitno je to vprašanje in	zelo	tehtno, zato ga je treba premisliti!“ Stopil	A
Lica so bila še topla, čelo je bilo še potno in	zelo	gladko. ”Poglej me, Lojze!“ je prosil Kačur	A
obedve roki; gospa se je narahlo poklonila,	zelo	narahlo.Dolgi fant je šel za njima kakor senca	A
me posadil na zofo. Izba je bila opravljena	zelo	preprosto in po mojih mislih tudi zelo neokusno	A
opravljena zelo preprosto in po mojih mislih tudi	zelo	neokusno; kakor da bi bilo pohištvo po golem	A
je vstopil široko na prag. Molčal je kakor v	zelo	slovesnem trenotku; v obraz mu nisem videl.	A
zofo, da sam nisem vedel kako. Posadil pa me je	zelo	daleč od Monne Lise skoraj za duri. Salon	A
Naslonil sem se s komolci na mizo; glava mi je bila	zelo	težka. ”Kaj si hotel povedati?	A
dopetači, svečo je držal v levici, ki se mu je	zelo	tresla; tako star, siv in nadležen se mi je	A
kulturen zavod“, drugi so mu ugovarjali, toda	zelo	nespretno.Namesto da bi govorili jasno in odkrito	A
iz zvonika dvoje mladih sov. Čisto negodni,	zelo	nebogljeni sta bili.Temnograhasto perje je bilo	A
bil človeški. Zdelo se mi je, da gledam dvoje	zelo	resnih otrok; dvoje otrok, ki sta komaj shodila	A
in kolne. Njegov obraz je bil bled, upal in	zelo	dolg, kakor da ga je bil zgrabil kdo za redko	A
sem se še enkrat ter sem obsedel tik ob jarku.	Zelo	mi je šumelo po glavi, videl sem veličastno	A
tistem času ves poln napuha in prevzetnosti.	Zelo	imeniten je moral biti rodoljub, če sem se toliko	A
samo sem se zanimal, ker so bile njene misli	zelo	visoke in čiste; rekla je v svoji otroški ekstazi	A
ukradel ime in čast, se je nenadoma oglasil. Na	zelo	čuden način se je oglasil.Naveličal se je bil	A
ni vzel s seboj!“ Tedaj se je zgodilo nekaj	zelo	čudnega: ubijalec, ki je bil povedal z mirno	A
Bali smo se nadučitelja. Visok in rejen je bil,	zelo	gosposki oblečen, često belih, testenih lic	A
zdelo se mi je, da se izba maje in da je mati	zelo	velika. ”Kdor je storil, povej sam!“	A
Šel sem za njo počasi, ker so mi bile nogé	zelo	težke.Napotil sem se naravnost za hišo; tam	A
pogovarjali. Sila razsežen, bogat kmečki dom; nizka,	zelo	dolga, svetlo pobeljena in s slamo krita hiša	A
saj bom umrl!“ Takrat se je zgodilo nekaj	zelo	čudnega.Mati me je prijela narahlo za obedve	A
Ribničan rešeta. V svojem življenjepisu daje	zelo	pametne in zelo stroge nauke svoji lastni mladosti	A
V svojem življenjepisu daje zelo pametne in	zelo	stroge nauke svoji lastni mladosti, časih ji	A
tudi kremžil se ni ... čemu? Njegov želodec je	zelo	modro in previdno ustvarjen, in vrh tega navajen	A
bil jurist, tretji filozof. Vsi trije so bili	zelo	kratkovidni in so nosili naočnike.Jurist je	A
malo predolga in premočna in oči, svetlosinje z	zelo	košatimi belimi trepalnicami, gledajo preveč	A
Zdaj!“ Predrzno veslaje je v	zelo	kratkem času priplavala do brega. Nato se je	A
imela je napako, da je bilo njeno življenje	zelo	viharno in trpljenja polno. Boljše je posebno	A
nisem ogovoril. Žal mi je in tudi takrat me je	zelo	bolelo, toda jasno je, da nisem mogel ravnati	A
vesel, ker sem se zavedel, da je moja zunanjost	zelo	prikupna.In tudi to je potrebno, če namerava	A
ljubezenskih urah in pa kadar je malo pijan, je človek	zelo	nespameten.Govori brez premisleka in obljubuje	A
zavede človeka na pota, ki jim ni konca ne cilja.	Zelo	nevaren pa je slabo razumljeni idealizem za	A
in resnica mi je nad vse. Tisti dan sem bil	zelo	nervozen; kolikor bolj se je bližal popoldan	A
bil neodločen, skoraj neokreten. To mi je bilo	zelo	neljubo, že zaradi Travnovih, katerim sem se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani