zdaj (3.401-3.500)

sreca_kr.034 . / 34 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . /	Zdaj	je bilo več življenja pred mojim oknom.Toda	A
Eno samo ne živi.	Zdaj	je še čas.Treba se je odločiti: gosenica ali	A
bil pri tem poslu, so se odprla vrata. Toda	zdaj	ni bil Cesare.Bil je nadzornik našega oddelka	A
To je prav in koristno tudi. No,	zdaj	mi pa še povejte, zakaj ste se obešali na križe	A
dva lista. Gosenica je požrla vse ostale,	zdaj	pa je obdelavala predzadnjega.Kmalu bo vsega	A
Spet vas bodo kaznovali.	Zdaj	vam bodo odmerili dvajset dni.Za tako kazen	A
na njih, bi bila predpotopna žival. In tudi	zdaj	ne vem, za kaj bi se odločil, za gosenico ali	A
in pozabil sem, da imam luknje v podplatih.	Zdaj	ne mislim več na gosenico.Ob poti poduham vijolico	A
ki bi lahko razbil to muko, boja, ki si ga je	zdaj	tako želela, ni bilo, kakor ga v tej hiši ni	A
Kako naj sicer u‐umrem? ...	Zdaj	pa ... zdaj‐aj, ko je zadelo našo Zmago‐o‐o ...	A
sila potegnila ženo v nedosežno daljavo in da	zdaj	prihaja od tam samo odmev njenih trgajočih se	A
globoko v sebi celo čutil, da mora biti ženi	zdaj	laže pri srcu, kajti zatajen greh je najhujša	A
moževem obrazu in čakala rešitve. »In kaj bo	zdaj	z mano? ...Kam naj se dam? ...	A
šel. Stopical je na mestu in si trdo otiral	zdaj	levo zdaj desno obrv. Modrijana očividno niti	A
Stopical je na mestu in si trdo otiral zdaj levo	zdaj	desno obrv. Modrijana očividno niti poslušal	A
. \/ . / s takim hrupom padala v korito, je	zdaj	tekla tiho kakor olje.Temu se je pismonoša za	A
Moj Jezus, ker je to njegov večni vzklik, se	zdaj	že bliža šestemu križu. Bil je mlajši sin precejšneg	A
postavil hišo, ga oženil in ga lepo spustil, češ	zdaj	pa sam plavaj.Moj Jezus je zaplaval, a se je	A
bratcev in zatočišče redkih vaških brodolomcev.	Zdaj	pa je že nekaj let vsa vas zahajala tja, ker	A
Tako je prav!« ga je pohvalil okajeni kmet. »In	zdaj	pijva na njegovo zdravje!« Pograbil	A
Jaz se Modrijana ne bojim!	Zdaj	je močan, a tudi on lahko zgrmi.In bo zgrmel	A
kostmi in lasmi ga bodo požrli in amen! Ti pa boš	zdaj	zaplesal s kakim Kalabrežem,« se je obrnil k	A
vse kriplje skušal zadržati pijanost za jezom,	zdaj	pa je popustil, in pijanost mu je v hipu zalila	A
mizo in tudi sam vzel v dlani svojo debelo in	zdaj	že težko glavo ter se zamislil.Dolgo je ždel	A
Res je, ker ... je res! ... Tako	zdaj	trdim, da si pameten dedec ... dedec si!Pa ne	A
Res je! No,	zdaj	pa poskušaj reči:Okroglo pride, Okroglo gre	A
Ko pride ura.	Zdaj	... zdaj nikomur ne povem ...Veš kaj, takega hudiča	A
Ko pride ura. Zdaj ...	zdaj	nikomur ne povem ...Veš kaj, takega hudiča jim	A
Upirali so se in se smejali našim pripadnikom.	Zdaj	pa prihajajo semkaj in govorijo, da so udani	A
zvedela; hči je zbežala s centurionom milice in	zdaj	pošilja pisma ter grozi z družabnim škandalom	A
ter odredil, naj se hiša izprazni in zapre.	Zdaj	se je pa mestni svet spet spomnil te hiše, ki	A
zrušijo ljudem na uboge glave", tisto hišo so	zdaj	proglašali za „Dom rešitve, v katerem so naravnost	A
še strah pred smrtjo je ni več vznemirjal.	Zdaj	so pa kar naenkrat spet prihrumeli k njej ljudje	A
lahko še prav pride, si vse lepo uredil in se	zdaj	že sprehaja po sobi z žarečimi očmi, prevzet	A
dan. Pozno popoldne se vpitje malo poleže;	zdaj	je za prvo silo že nekam urejeno: postelje so	A
jim je ob tej uri še nekam dobro pri srcu.	Zdaj	je streha nad glavo in to je važno!Seveda je	A
čevljarski falot, zasedel je najboljšo sobo in se	zdaj	s svojim škorcem vred požvižgava na ves svet	A
in če je ta in ta res dala odpraviti in leži	zdaj	doma napol mrtva in drugih takih stvari na tisoče	A
kaj z vami gospa županja?" „Dobro, dobro,	zdaj	moram na sejo kluba „Pro maternità"."	A
nekoč povedala možu vse, jasno in odkrito. „	Zdaj	je še čas, da grem," si je rekla in mislila	A
večkrat na ulico; sto lir pa ni nikdar prinesla.	Zdaj	je bolna: jetična je in po telesu jo žge.Pravijo	A
nič več; tako je kakor bi ga ne bilo v hiši.	Zdaj,	na stara leta, se je popolnoma pomiril „in spravil	A
danes spominja tiste Pojavnikove Roze in še celo	zdaj	na stara leta mlaskne z jezikom ob tem spominu	A
Trsta z nekom, ki ji je bil obljubil zakon;	zdaj	je nekje v Milanu, poročena ali samska, tega	A
letih si ni prislužil niti dveh let zapora.	Zdaj	sedi v kaznilnici v Anconi in se bo vsak čas	A
Jaconcic, ponižno prositi za streho. Pa ta misel mu	zdaj	na stara leta, „ko se je sprijaznil z vsemi	A
Družina, no, da, kajpak, družino je imel, toda	zdaj	je nima več.Otroke je tudi imel, toda zdaj niso	A
zdaj je nima več. Otroke je tudi imel, toda	zdaj	niso več pri njem.Pokojnina, no kaj bi tisto	A
naj vrli sodrugi posnemajo. Zvečer, posebno	zdaj	v poletju, pa gre na dvorišče, sede pod kostanj	A
Šel pa ni nikdar. Toda	zdaj	pa prav za gotovo pojde.Na jesen še ne bo mogoče	A
tam. Če bi bil še mlad, ne bi rekel, tako pa,	zdaj	na stare dni, ko človeka vsaka sapa podere,	A
„Marš! ti prokleta baba, sama ga je požrla,	zdaj	pa bi rada še naše." Augusta ostrmi	A
policaj vselej predmet sovraštva. In tako je tudi	zdaj	vsa jeza navalila nanj. „Kdo vas je pa	A
Zanosila je in rodila napol idiota.	Zdaj	pa si služi kruh kot perica.Ves dan hodi po	A
bičem zbujati strast v tem brezkrvnem starcu.	Zdaj	ji niti stotak več ne zadošča; mesečno plačo	A
pa se je predolgo pomišljal in Lola je šla.	Zdaj	se je odločil, da ji da, karkoli bo zahtevala	A
Ernest Jaconcig se je dopoldne povrnil iz ječe in	zdaj	se že pretika med ljudmi in „dela". „Domov se	A
ponoči, podnevi, od mraka do dne.	Zdaj	žena jih čaka... pred bajto visoko	A
kresove zažgo slovanskim apostolom na čast.	Zdaj	pa samo tu pa tam zaplapola plamen v noč.Na	A
ti, da vir mašiš, ko ril bo	zdaj	še globlje globočine, da z večjo	A
Kaj vse je počenjal v svoji mladosti, o tem	zdaj	ne bomo govorili.Dovolj je, če povemo, da je	A
»Škoda, da hudiča ni! Če bi bil, bi ga	zdaj	tako zmazal, da še dlaka ne bi ostala cela!	A
»No, vidiš! ... In nemara je	zdaj	prišel čas, da bi svojo moč začel drugače obračati	A
»Škoda, da hudiča ni! Če bi bil, bi ga	zdaj	tako zmazal, da še dlaka ne bi ostala cela!	A
cela!« Vsi so se zasmejali, ker je bila to	zdaj	že stara šala.Samo bajtar Arnac, ki je bil pobožnjaš	A
zapiskal bajtar. »Če je, potem pojdi ponj!« je	zdaj	kovač z nogo pahnil mizo na sredo sobe in vstal	A
zakonske zdrahe in pretepe, zato so bili možje	zdaj	mnenja, da bi bilo bolje, če bi bil novi župnik	A
vdajajo pijančevanju ali prešuštvu. »Kaj bi	zdaj	brez potrebe trobezljali!« je Katra zviška posegla	A
si boš zapomnil, da si kozel! In poberi se mi	zdaj	v tolminske hribe!« 16ksmnv�68 ksajk	A
»Hudiča ni!« »	Zdaj	govorim o cerkvenih stvareh,« je strogo rekla	A
Saj pravijo, da ima rad debele!« »Kaj?« je	zdaj	kovač besno planil pokonci. »Zmažem ga kot hudiča	A
»Ka‐aj?« je grozeče zategnil kovač, ki do	zdaj	še ni bil črhnil besede. »No, pa povej	A
Ali sem jaz kriv, da ga ni?« »Hudič je!« je	zdaj	zapiskal trmasti bajtar. »Ali boš že	A
in glasno potegnili sapo vase. »Zakaj pa vi	zdaj	vzdihujete?« se je zadrl kovač.»Pepa!« je poklical	A
so bile navpične stene. Kovačevi koraki so	zdaj	odmevali, kakor bi kdo prihajal z drugega konca	A
se premetavajo v tolmunu. »Strela hudičeva,	zdaj	mi bodo že vidre poganjale strah v kosti!« se	A
ob tla, da mu je izpod noge švignila iskra. »	Zdaj	pa apage!« se je zarežal.»Zdaj gre za to, ali	A
»Zdaj pa apage!« se je zarežal. »	Zdaj	gre za to, ali verjameš, da sem ali ne verjameš	A
plašča. »In da me boš zares občutil, ti bom	zdaj	eno primazal!«In pripeljal mu je tako zaušnico	A
Kovač se je pobral, in ker se mu je zdelo, da	zdaj	ne utegne posebej klicati na pomoč boga očeta	A
»Aaa! ...« je olajšano zahropel kovač. »	Zdaj	že Kristusa kličeš na pomoč!Le kliči ga!	A
njegovo glavo ob cesto. »Strela nebeška!« je	zdaj	zrogovilil hudič. »Ali ne vidiš, da sem župnik	A
»Ha!« je zmagoslavno prhnil kovač. »	Zdaj	se boš pa še za župnika izdajal!«In spet je	A
glavo in jo obračal kakor star pisker. »Ali	zdaj	vidiš, da sem župnik?« »Ne, rog ni videti	A
odkrehnil tista dva češarka. Na, saj ti še	zdaj	teče kri!« je zaključil in potegnil s prsti	A
ne boj, se te bomo že še ogledali!« »Kaj pa	zdaj	misliš?« ga je zaskrbljeno vprašal hudič.	A
kovač in pograbil svoj železni drog. Hudič je	zdaj	sprevidel, da je kovač popolnoma ponorel, zato	A
970828132700~970828134225 .. . / kovac.38 . /\ . /	zdaj	takoj zabliskalo:»Zato, ker ga je zajahal hudič	A
zgrabil za lase in rekel zmagoslavno: »Tako,	zdaj	bom pa jaz tebe!« Toda hudič se je prezgoda	A
ko mu je klečal na prsih, ga je vprašal: »	Zdaj	se pa odloči, kaj sem: župnik ali hudič?«	A
Hudič je odvrgel ajdo, njegov obraz je bil	zdaj	skoraj bel. »Ali sem župnik ali nisem	A
Hahaha!« »In	zdaj	sva se udarila!Hahaha!«	A
hudiča!« ga je užaljeno prekinil kovač. »Pustiva	zdaj	to!« je zamahnil župnik.»Jaz pravim, da bi te	A
župnik. »A pomisli, kaj bi rekli ljudje, če bi	zdaj	videli svojega župnika, ki se skriva pod pelerino	A
kakršna sva midva, ga pa ni!« »Hahaha!« se je	zdaj	gromovito zakrohotal tudi kovač in tudi sam	A
kaj bodo rekli ljudje? Joj, joj, bodo rekli,	zdaj	ti čudaki že na tepki krave pasejo!«	A
predrzni, da hodijo po piščance na hišni prag.« »	Zdaj	jih bo klopotec odganjal!« sem se ponosno zravnal	A
»Ne smeš tako!	Zdaj	je pomlad! Popravila se boš! ... «	A
slišal svoj strašni klopotec. Votli udarci	zdaj	niso več samo klopotali, zdaj so nenehno ponavljali	A
Votli udarci zdaj niso več samo klopotali,	zdaj	so nenehno ponavljali: »Umrla bo --	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani