nova beseda iz Slovenije
mojega ženina ti ne poznaš.« »Planinka sem | včasih | in zopet dolinka, po mestih hodim in gorskih | A |
pobožno. Visi na srobotu mu majhen zvonec, ki | včasih | zapoje milo in tožno. Puščavnik v današnji moderni | A |
sveta. In ni me naravnost povedati sram, da | včasih | še zdaj ves vztrepetam, ko spomnim se njene | A |
gotov delokrog! A znaj, da je žena velikega | včasih | tudi pomena. Za moške nekatere huda zanjka, | A |
je še več tako zamotanih in temnih tako, ko | včasih | nad nami jesensko nebo ... « | A |
de Rusi tatárijo, Poljak de francozúje, de | včasih | vrli Leh nemškváti musi.” Pisar “Lej, v knjigah | A |
nebogljene, v zidéh tak podrtije zapušene rastejo | včasih | rože nevesélo, ki jim kropív krdelo rejo vzelo | A |
zdihvánje. . / . / stran 137 . / Zgodi se | včasih, | de mohamedani Zgodi se včasih, de mohamedani | A |
Zgodi se včasih, de mohamedani Zgodi se | včasih, | de mohamedani, praznujejo budisti v daljni Kini | A |
trzanje v svojih dlaneh na tvojem vratu in | včasih | topo zaskeli okrog srca, dolgo, dolgo | A |
svet pod meglo, i jezero molči, gosjak samo tam | včasih | obupno zakriči. Ko njemu se mi toži, na srcu | A |
zabljene kapele Kot iz tihe, zabljene kapele pesem | včasih | zadoni, kot jo deklice bi v mraku pele, polna | A |
I. | Včasih | mrakovi ožive plesišča in poti samomorilcev | A |
63 HUJE II. | Včasih | kaskade oneme in šum sprehajališča ob kanjonu | A |
iz ločja. Občasno kaj lepega obsedi ob njej, | včasih | sem to jaz. Bom ljubil Ko bo to žvrgolenje | A |
nasmeh in mro narodi sredi boja? So še kot | včasih | pota tvoja, še sije ti upor v očeh? Še veruješ | A |
bi rad glavó na prsi ti položil. Spet kakor | včasih | bi ti rad potožil, razkril ti žalost vso in | A |
žubore in klokotajo. Drobni lističi na vejah | včasih | tiho trepetajo; takrat si skrivnosti božje šepetajo | A |
zastrt: zunaj življenje - v tovarni je - smrt! | Včasih | zaslutimo sredi noči tisto življenje, ki zunaj | A |
mrtveci v noči temin. . /\ .. stran 64 . \/ | Včasih | sem jelševe veje odstrla: tuj mi odseval iz | A |
gozdna debla v prah drobile; da toplo sonce | včasih | je sijalo in listje v mraku sladko šepetalo | A |
njim se pode; sredi najlepšega dneva temno je | včasih | le bliski ognjeni vzžare... Roparska ptica in | A |
kaj veseli zvoki lepe pesmi tuje! Le uho jim | včasih | rado prisluškuje, a jih ne razume duša in srce | A |
Dolina moja, dom moj nič več nisi! Le | včasih | se prikradeš v sanje zlate Kot na prelepo pesem | A |
Pogrešam, Greš, Prelepe rjave oči... Kaj me še vedno | včasih | zasolzi, ko obsedim, poln grenkega nečésa, zunaj | A |
zadnje čase, da se kalim v umetnosti odhoda | včasih | se nisem mogel spraviti iz hiše. Mama je vpila | A |
ravno spomnim se na znanca. Tu, kjer je Ingrad | včasih | imel svoj sedež, se zdaj nabralo firm je kot | A |
spremenijo. Pot mimo nje z očetom prehodíla sva | včasih | križemkražem.Zdaj je bajta kot kakšna »haunted | A |
prihajam. Največkrat ga lepo nazaj nalajam, | včasih | pa moja trma naredi se gluho za vsa sopihanja | A |
in mu, svež germanist, šepečem: alles gut! | Včasih, | če je kak kámenček na cesti, se sklonim in ga | A |
Popoldne je pred mano. Ko jem, se | včasih | spomnim na Ljubljano, drugače pa spomini dajo | A |
njem je spomin, prihuljen in leden, na vse, kar | včasih | je bilo med nama. Postaja. | A |
Imam spomine. | Včasih | jih zatiram, največkrat pa, hvala Bogu, se ne | A |
rimanja. V smislu sodobnega eksperimentiranja se | včasih | poda v nekoliko bolj svobodne vode, vendar ostaja | A |
na Lavi; Ingrad - celjsko gradbeno podjetje, | včasih | legendarno, zdaj zatonjeno; Gutenberg - na stavbi | A |
stavek pove in kakšne želje prinaša poslednji. | Včasih | pisma niti ne berem za luč na stojalo ga denem | A |
Mimo vseh težav Mimo vseh težav je življenje | včasih | pasje lepo. Kaj bi ne bilo! | A |
smo pijani prvo hrapavo drevo objel. Res je | včasih | človek prav po pasje srečen. Železni zmaji | A |
in nihče po željah ne preseda le s svinčnikom | včasih | se vračam in delam znamenja na nekaterih straneh | A |
zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina. Dobi se | včasih | pergamen: nanj pesmi krasne, modre reke napisal | A |
Društvo narodov laž. | Včasih, | ko sem obupan do smrti, pomislim nate, bela | A |
iskati izhoda in slutiti, da rešitve ni in ni. | Včasih | se med ranjene skale tiho razlije zlati svit | A |
Ni. Poljub iz množice | Včasih | srečam lep obraz sredi ljudi ‒ in ko tone v | A |
pojo, jaz pa piščalko imam, žvižgat′ ne znam. | Včasih | je luštno b′lo, zdaj pa ni več tako, včasih | A |
Včasih je luštno b′lo, zdaj pa ni več tako, | včasih | smo vince pil′, zdaj pa vodo. Včasih me rada | A |
tako, včasih smo vince pil′, zdaj pa vodo. | Včasih | me rada ima, včasih pa godrnja, včasih pa, kjer | A |
vince pil′, zdaj pa vodo. Včasih me rada ima, | včasih | pa godrnja, včasih pa, kjer me vid′, prav′: | A |
vodo. Včasih me rada ima, včasih pa godrnja, | včasih | pa, kjer me vid′, prav′: »Le še prid«. Fantje | A |
/ Zdaj sem pa pisar, vsak m′ je gospodar, | včasih | nimam še cigar. Jaz sem zmeraj mislil, da se | A |
so tiste stezíce Kje so tiste stezíce, k′ so | včasih | bile? Zdaj pa raste grmovje in zelene trave | A |
posekal, travíco požel, bom naredil stezice, ki so | včasih | bile. Kmetič veselo na svetu živi Kmetič veselo | A |
se dekle smil′ Pa men′ se dekle smil′, k′ je | včasih | moje b′lo, zdaj jo pa drug′ falotje zapeljujejo | A |
Včas′ je veselo blo, zdaj pa ni več tako, | včasih | smo vince pil′, zdaj pa vodo. Včasih me rada | A |
tako, včasih smo vince pil′, zdaj pa vodo. | Včasih | me rada ima, včas′ pa mal′ godrnja, včasih pa | A |
Včasih me rada ima, včas′ pa mal′ godrnja, | včasih | pa, kjer me vid′, prav′: »Le še prid′!« [ Bled | A |
odžejala Raje molčim na bregu . / . / stran 92 . / | Včasih | sem tundra včasih pa le potujoč les razmetan | A |
bregu . / . / stran 92 . / Včasih sem tundra | včasih | pa le potujoč les razmetan po reki Na visokih | A |
NE VEM, kje sem doma. | Včasih | se slišim v stenah. Ko prasketam in se odbijam | A |
mletje do konca veka. . / . / stran 28 . / | VČASIH | je kot nikoli. Ko bredeš nasproti ‒ zdi se | A |
led v kropu«, pa vendar te podobe, ki zazvene | včasih | tudi presenetljivo, niso niti posiljene niti | A |
vzdignem iz peska do oblaka Težka sem in modra | včasih | preveč peresna za polet navzgor v razblinjanje | A |
svojim presnim obrazom ... . vodnjak studenčka ... ) | včasih | drzno na novo doseže učinek že s skrajno asketskim | A |
valovati. Tako se rojevajo mehke linije, a | včasih | se zalomijo in pridobijo ostrino.Črta je vselej | A |
jaz edina, da vsak od nas s svojo glavo kima. | Včasih | z mojo, včasih z njihovo glavo, nevidna roka | A |
vsak od nas s svojo glavo kima. Včasih z mojo, | včasih | z njihovo glavo, nevidna roka vodi mi pero. | A |
obrabljene. Do vseh nas so poti, kjer vsak se | včasih | izgubi, ker krila ga neso, namesto, da bi stopal | A |
Iztegni dlan! . / . / stran 29 . / CIGAN | Včasih, | ko spet grem od doma, si želim, da ko se vrnem | A |
odmikata se zven besed, pomen njih, v daljavo. | Včasih | le za hip prodreta jasno še v sanjavo, omotično | A |
neizpiti cvet, zaman ozira se na čaše, kjer | včasih | bil je zate med. NAIVNOST IN NEHVALEŽNOST | A |
ali vse bolj ostro zbadajo resnici v oči. In | včasih | manj, včasih bolj pogosto, hočejo krojiti nam | A |
ostro zbadajo resnici v oči. In včasih manj, | včasih | bolj pogosto, hočejo krojiti nam značaj vesti | A |
Pritekala je v valovih. | Včasih | je kateri od njih pljusknil tako globoko, da | A |
gledala, kako se dih utaplja v dušečem nemiru, | včasih | pa tako globoko, da je nasmeh potonil in splaval | A |
preko prask in ran, a kljub temu me še skelijo, | včasih | pa preneha kakšen dan, potem hudo spet zabolijo | A |
Naša življenja so polna razmerij in dogodkov, | včasih | se nas le dotaknejo, včasih se nam zgodijo, | A |
razmerij in dogodkov, včasih se nas le dotaknejo, | včasih | se nam zgodijo, v nas pa sežejo različno globoko | A |
balad Verjanko hodi v gozd po moško strd in | včasih | vsem po vrsti srajce prat. Veselo žvižga, poje | A |
. / stran 4 . / Nekaj točk 24 Mimogrede 25 | Včasih | 26 Iskanje 27 Ples 28 Ti 29 O njem 30 Ti potuješ | A |
briga me tvoje vídenje. . / . / stran 26 . / | Včasih | Včasih pridi ven in zaplavaj v okroglo brezno | A |
tvoje vídenje. . / . / stran 26 . / Včasih | Včasih | pridi ven in zaplavaj v okroglo brezno kač. | A |
zaduhaj bližino in ne potrebuj njihove ljubezni. | Včasih | pridi ven iz samote, da ne odideš predaleč. | A |
iznašla vse elemente dobre pesniške sugestije. | Včasih | pa je seveda, kot že rečeno, potrebno kakšno | A |
pa sem prinašal temu in onemu kaj in še očetu | včasih | dal kak petak ali desetak »za stroške z mano | A |
srajco, dru . /\ .. stran 25 . \/ gič čevlje, | včasih | celo obleko.Tako so potekala zadnja leta v miru | A |
prišel pogledat. Fant se je pričel osveščati, | včasih | je pogledal okrog sebe in na glas cmokal. Dali | A |
jezikov krn, nato sem rano obšil še po vrhu. | Včasih | je »suha omama« popuščala, ubogi deček je zastokal | A |
spopadi med bolnikom in menoj. Razmerje je bilo | včasih | skrajno napeto. Ker vitez ni dobival od bolnice | A |
lepem vremenu smo hodili na izlete, vedno peš; | včasih | smo krenili v kako kmečko krčmo, kjer se je | A |
svest si sreče, svest si zmage. Tudi izgublja - | včasih | kar po vrsti, celo partije, ki bi jih bilo nemogoče | A |
stanje stvari. Bele lise, a hkrati cel mozaik | včasih | že kar umetniško razigranih poljubnosti, ki | A |
kolesa, brlizg avta na avtomobilski cesti sta | včasih | vznemirila tišino, a oblačno ozračje je popilo | A |
»Hm, kajpak ... | Včasih | pa tudi kaj slišite in potem napišete?« | A |
»Hm, kajpak,« se je popraskal. » | Včasih | res niso.« »Niso! | A |
dober stilist, nemara celo predober, saj ga je | včasih | zaneslo v drugo skrajnost, v artizem; da je | A |
bila njegova satirična žila tako močna, da je | včasih | brizgnilo iz nje tudi tam, kjer ne bi bilo treba | A |
Mislite?« je razposajeno odbil Peter Majcen. » | Včasih | jo ljudje čakajo in kličejo, pa je ni od nikoder | A |
»Ha! | Včasih | gre, včasih ne gre,« je zmignil z rameni Peter | A |
»Ha! Včasih gre, | včasih | ne gre,« je zmignil z rameni Peter Majcen.»A | A |
zakaj takšno okolje nudi domišljiji krila, da | včasih | lahko zaplava nad oblake, v kraljestvo fantastike | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |