nova beseda iz Slovenije

Sonja Votolen: Malin, poved v sobesedilu:

Nič zato, če pesnica Sonja Votolen pesni o tradicionalnih pesniških temah ‒ le kateri pesnik pa ne? ‒ saj njen svobodni, notranje ritmizirani verz ter izraz nadrobi v to »zarečeno posodo« toliko »posrebrenih srebrnikov«, da pesem zaživi nanovo in tudi »po žensko«.

Namreč pesnica si upa zapisati tudi take verze kot »zmelji me, zmelji, / da bom sita / in mokra« ali pripoje, da je hkrati »predrti balon« ali »led v kropu«, pa vendar te podobe, ki zazvene včasih tudi presenetljivo, niso niti posiljene niti narejene; iskrene lirske refleksije, nadrobljene in izgubljene, vmeščene v sedanjost, ki je lahko tudi nelepa, niz iskrenih občutij, ki pa ne splahni v plazu besedja, temveč v trenutku tišine, samote, razočaranja in erotike.

In prav erotika pozvanja kot »malinovsko klopotanje«, kot prikrit in hkrati odkrit lajtmotiv, kot zlata nitka, da je lahko »gola zlahka prikrita« ali »pogrebna« ali ujeta vase.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA