Kmalu sem se gospodarski tako opomogel, da sem si izbral pri dobri gospodinji stanovanje z dobro hrano. Ko sem drugo leto dobil večjo štipendijo (106 gld. na leto), sem prihajal na počitnice domov samozavesten, ker nisem bil več sestradan in raztrgan, pač pa sem prinašal temu in onemu kaj in še očetu včasih dal kak petak ali desetak »za stroške z mano«. Tisto napeto razmerje med očetom in menoj se je razvedrilo; ko sem končaval gimnazijo, je občeval z menoj kakor s prijateljem in mi vse zaupal.