Nikdar vznemirjali niso vetrovi drzni pokoja njegovih globin kadar sem mimo šla, spali valovi so kakor mrtveci v noči temin.
Včasih sem jelševe veje odstrla: tuj mi odseval iz vode je obraz sebi v oči sem globoko zazrla vselej spreletel me strah je in mraz... In trepetaje od groze spustila temno zaveso sem jelševih vej.